Gledališče ljudstvu
J. U., Delavska enotnost, 11. 10. 1975
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
V prihodnjih dneh, v drugi polovici oktobra (16. do 25. 10.) se bo mariborska Talija znova spremenila v gostoljubno gostiteljico slovenskih gledaliških ansamblov, ki letos že desetič zapored prihajajo v štajersko kulturno metropolo na ,,razstavo" svoje umetniške tvornosti. Na delovno manifestacijo pregleda najboljšega, kar je bilo ustvarjenega ob domačih in tujih dramskih besedilih na vseh slovenskih odrih.
Široka razvejanost je letos še kako značilna za Borštnikovo srečanje, ki postaja vse bolj most med ustvarjalci na eni in delovnimi ljudmi na drugi strani. Lansko geslo Borštnikovega srečanja: gledališče ljudstvu - ljudstvo gledališču, je temeljna usmeritev jubilejnega srečanja slovenskih dramskih gledališč. To ni samo tekmovanje in pregled najboljših dosežkov slovenskega teatra, ampak sta gledališče in z njim dramski umetnik stopila med ljudi zunaj oficialne gledališke hiše in se tako približala tudi tistim, ki so se doslej (ali pa tudi nikoli) redkeje srečali z dramsko umetnostjo. Svoje dosežke je slovensko gledališče ob Borštnikovem srečanju sklenilo pokazati tudi v podeželskih dvoranah (Sladki vrh), mladini v učilnicah (Maribor, Murska Sobota), otrokom v vrtcih, vojakom na karavlah ob naši severni meji, delavcem v kolektivih (Lendava, Slovenska Bistrica, Kostanjevica) in drugod.
Ob taki vsebinski nadgradnji se Borštnikovo srečanje ne bo moglo razvijati v elitniško gledališko manifestacijo za izbrance, ampak se je pričelo vsebinsko razvijati v dveh vzporednih smereh - plemenitem tekmovanju za Borštnikova odličja in v spremljevalnih manifestacijah umetniškega in družbenopolitičnega značja. Osemnajst tisoč gledalcev, kolikor si jih je lani ogledalo dramske prireditve v desetih dneh Borštnikovega srečanja, obvezuje tudi letos. Ne gre samo za občinstvo Maribora, ampak tudi za publiko s tako imenovanih belih kulturnih lis, od Pomurja do Dolenjske. Borštnikovo srečanje je postalo bolj ali manj last polovice Slovenije, kar je za manifestacijo takega kova laskava ocena.
Približevanje gledališča delovnim ljudem je osnovna poteza letošnjega gledališkega srečanja, ki ga spremljajo številne prireditve, ki delovno manifestacijo samo dopolnjujejo. Naj omenimo najpomembnejše. Od 21. do 23. oktobra se bodo zvrstile razprave o Ivanu Cankarju in sodobnem slovenskem gledališču (referenta Andrej Inkret in Primož Kozak), slovenskem gledališču in njegovem občinstvu (referenta Miša Grčar in Igor Lampret) in o slovenski gledališki kritiki pred drugo svetovno vojno in po njej (referenta Borut Trekman in Mirko Zupančič), ki jih je pripravila slovenska sekcija Zveze gledaliških kritikov in teatrologov Jugoslavije.
Dvaindvajsetega oktobra bodo v mariborskem muzeju NOB odprli razstavo ob 80-letnici akademika Josipa Vidmarja, prvič predstavljeno letos na Sterijinem pozorju. Letošnje Borštnikovo srečanje je posvečeno 30-letnici osvoboditve izpod fašizma in ženi igralki, ob letošnjem mednarodnem letu žena. Zato se bodo 25. oktobra zbrale na prvem zboru v Mariboru slovenske dramske igralke, prišle pa bodo tudi gostje iz drugih republik.
Letošnja posebnost bo tudi gledališče ljudske vstaje (sestavljeno iz članov mariborskega gledališča in gostov) s posebnim programom za vojake v Dravogradu, Šentilju in Mariboru. Vrstili se bodo tudi nastopi dramskih umetnikov na improviziranih odrih, oživelo bo spet gledališče v Oru.
Gledališka beseda, čista in jasna bo spet odjeknila. Njena moč bo znova privlačila in razveseljevala.
J. U.
Ta članek še ni bil pregledan.
- Področja
- Gledališče Festivali
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1975-10-01-15_799-11