Igralci zapuščajo gledališča
G. P., Delo, 17. 7. 1964
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
Beograjska panorama
Igralci zapuščajo gledališča
Več znanih beograjskih igralcev in opernih pevcev napoveduje odhod iz matičnih hiš«. Želijo prekiniti dosedanje pogodbe z gledališči in si vzeti status svobodnih umetnikov.
Njihova odločitev je v tukajšnjih kulturnih krogih izzvala precejšnje presenečenje. Do sedaj sta namreč odšla iz gledališča samo Olivera in Rade Marković, znana filmska in dramska igralca, ki sta pred nekaj leti prešla med svobodne umetnike in s še nekaterimi igralci osnovala lastno dramsko skupino. Sedaj pa želijo isto Branko Pleša, Soja Jovanović, Mija Aleksić, Mira Stupica, Miroslav Čangalović, Dušan Popović, Miodrag Petrović-Čkalja, Dušan Jakšić, Severin Bjelić in še nekateri drugi. Res je, da ti ne bodo povsem zapustili odrskih desk. Vsi bodo, ob določenih pogojih, še obdržali stike z gledališči, v katerih so delali doslej. Še naprej bodo nastopali v vlogah svojih predstav.
Zakaj se pojavlja takšna tendenca? Zakaj želja po odpovedovanju oziroma odpravljanju »klasičnih« pogodb?
Čeprav v beograjskih umetniških krogih različno komentirajo ta pojav, na vprašanje ni težko odgovoriti: Igralci so nezadovoljni s svojimi gledališči. Ne ustreza jim več zastareli administrativen uslužbenski sistem, ki še prevladuje v gledališčih in omejuje njihovo ustvarjalno svobodo. Z druge strani pa jim razvijajoča se televizija in film nudita velike pespektive in omogočata status »svobodnega umetnika«. Umetniki mislijo, da jim bo kot sodobnim umetnikom bolje morda tudi zato, ker bodo tako tudi finančno v boljšem položaju.
Veliko se jih je zaradi pogodb, ki so jih vezale na eno samo gledališko hišo, moralo odpovedati številnim ugodnim priložnostim pri filmu: Branko Pleša, prvak Jugoslovanskega dramskega gledališča, je prvi med tistimi, ki so zahtevali svoboden umetniški status; v zadnjih dveh letih je zaradi zaposlenosti pri gledališču odklonil štirinajst filmskih ponudb. Razen filmu se namerava posvetiti tudi pisanju in režiranju. Svojo dramo z vojno tematiko »Majra«, ki jo je pred kratkim napisal, bo uprizoril na novem odru »Ateljeja 212«. Kljub temu bo še naprej ostal v stikih s »svojim« gledališčem. Tudi Severin Bjelić, prvak Narodnega gledališča se ne bo povsem odpovedal gledališču, toda igral pa bo tudi v filmih (do sedaj je odklonil sedem filmskih vlog).
Mira Stupica, prvakinja Narodnega gledališča, bo poleg svojih dosedanjih vlog sprejela tudi občasne angažmaje pri filmu in televiziji. Status svobodnega dramskega umetnika namerava obdržati eno leto, pozneje pa bo verjetno spet obnovila pogodbo z gledališčem. Miroslav Čangalović in Dušan Popović bosta v prihodnje samo na osnovi svobodnih pogodb sklepala nove angažmaje za gostovanja v beograjski Operi. Popularni pevec zabavnih melodij in igralec beograjskega Sodobnega gledališča Dušan Jakšić bo prihodnje leto odšel na dvoletno turnejo po Evropi in Ameriki. Po tej dolgi pevski turneji ga bodo spet videli v naših gledališčih kot igralca.
To je vse kar za, sedaj vemo o načrtih znanih beograjskih umetnikov. Čas bo pokazal, če so izbrali pravo pot. V vsakem primeru; večja ustvarjalna svoboda je dobra le za zares dobre igralce — slabe ni. Sicer pa se tudi tako dela selekcija. G. P.
- Področja
- Gledališče Film in TV Opera Kulturna politika
- Opomba
- problemi gledališč; Srbsko narodno gledališče; Mira Stupica; Rade Marković; Olivera Marković; Branko Pleša; Soja Jovanović; Mija Aleksić; Milodrag Petrović-Čkalja; Dušan Jakšić; Severin Bjelić; Severin Bjelić
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1964-07-2501-2600_2524