Preskoči na glavno vsebino
Oder Portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti
Enciklopedija

Reforma po polžje

Marjan Kunej, Delo, 10. 10. 1975

Dostop do članka je zaklenjen

Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.

  • Izpolnite vlogo za dostop

    Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.

    Izpolni vlogo
  • Dostop imam že odobren

    Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.

    Prijavi se
Reforma po polžje V Zagrebu nič več ekscesnih pojavov v kulturi — Med prvimi premierami »Hamlet« — V glasbi uspešen start OD NAŠEGA ZAGREBŠKEGA DOPISNIKA Kulturno življenje v Zagrebu in zunaj njega je začelo v zadnjem tednu slednjič polno utripati. K temu so prav gotovo precej prispevale prve teatrske premiere v novi sezoni. Toda najprej o nečem drugem, nekaj o tem, kar je povedal sekretar mestnega komiteja ZK Zagreba Slavko Šajber (v zagrebškem »Oku«) o idejnih strujanjih v glavnem mestu SR Hrvaške. Šajber med drugim pojasnjuje, pravljenost, da se angažira v revolucionarnih spremembah, ki jih opravljamo. To velja še posebej za mlade inteligence, ki — to je potrebno reči odkrito pogonja sto še nimajo dovolj pogojev, da bi izkazali svojo ustvarjalno aktivnost in svoj družbeni angažma. Zdaj je priložnost, opozarja Slavko Šajber, da storimo preobrat v okviru samoupravnih interesnih skupnosti, opirajoč se na vse, ki so pripravljeni v boj za novo posebno pa na nove, mlade moči. v Zagrebu ni več ekscesnih pojavov v kulturi, umetnosti in znanosti. Začeti so procesi spreminjanja položaja in praktične vloge teh življenjskih družbenih točk, vendar pa intenzivnost teh sprememb zaostaja za tistimi v tako imenovani družbeni bazi, v organizacijah združenega dela materialne proizvodnje. Šajber pravi povsem določno, da komunisti na teh področjih še niso dovolj organizirani (kjer pa so, tam so tudi spremembe bolj vidne), tako da njihov vpliv — še ni zadovoljiv, čeprav je nedvomna resnica, da je tudi večina humanistične inteligence angažirana in kaže pripravljenost, da se angažira v revolucionarnih spremembah, ki jih opravljamo. To velja še posebej za mlade inteligence, ki — to je potrebno reči odkrito — še nimajo dovolj pogojev, da bi izkazali svojo ustvarjalno aktivnost in svoj družbeni angažma. Zdaj je priložnost, opozarja Slavko Šajber, da storimo preobrat v okviru samoupravnih interesnih skupnosti, opirajoč se na vse, ki so pripravljeni v boj za novo posebno pa na nove, mlade moči. Šajber govori nadalje še o stanju družbenih odnosov na zagrebškem vseučilišču. Poudarja, da se reforma vseučilišča vleče, čeprav so dosegli tudi že uspešne praktične poteze ter rezultate. V zvezi s tem velja omeniti izkušnje rudarsko-tehnološke in še nekaterih tehniških fakultet, ki s tem da se povezujejo z gospodarstvom — zelo uspešno uresničujejo ustavno transformiranje ter svoj del reforme. Med drugim Šajber pravi, da je žalostna resnica, da precejšen del študentov in mlajšega učnega osebja začenja izgubljati upanje, da je resnično mogoče kaj bistveno spremeniti na vseučilišču. Na jesen — poudarja Šajber — bomo morali bolj organizirano podpreti družbene sile na vseučilišču, ki zdaj niso niti majhne niti slabe kot prejšnja leta, da bodo začele boj za bolj hitro in doslednejše uresničevanje ciljev in nalog, ki jih postavljata ustava in partijska kongresa. In zdaj k teatrom, ki so že odprli svoja vrata. »Jazavac« je začel sezono s premiero »Norišnice prvega razreda«, satire domačih avtorjev in n Hitreca, na Dramskega gledališča Gavella pa so uprizorili enodejanko Israela Horovitza »V repu«. HNK je imelo pred dnevi premiero »Hamleta«, ki ga je režiral nekdanji intendant (in zdajšnji režiser tega teatra) Mladen Škiljan. Kritik zagrebškega »Večernjeg lista« piše o tej uprizoritvi, da je ena izmed najboljših potez pogumne Škiljanove režije ta, da je vlogo mladega kraljeviča ponudil Zvonimiru Zoričiću, medtem ko znani igralci v ansamblu niso dali nič nepričakovanega. Naslednja premiera v HNK je bila operna; v počastitev 80-letnice skladatelja Jakova Gotovca so uprizorili njegovo »Morano«. Tretja pa bo na vrsti v zadnjih oktobrskih dneh, in sicer bo to Gogoljev »Revizor«, ki ga bo kot gost režiral ugledni češkoslovaški mojster Jan Kačer. Slednjič samo na kratko še o tem, da je s prvim abonmajskim koncertom Zagrebaške filharmonije (dirigent Mladen Bašić, solistka Pavica Gvozdić, klavir) tudi uradno začela nova glasbena sezona v hrvaški metropoli. To je bil dober začetek — je napisal eden izmed kritikov, pri čemer pa ni mislil le na zelo dobro izvedbo del, temveč tudi na ponovno veliko zanimanje občinstva za koncerte v veliki dvorani »Vatroslav Lisinski«. MARJAN KUNEJ

Ta članek še ni bil pregledan.

Oznaka arhivskega gradiva
1975-10-01-15_799-19
Javi napako na oder@slogi.si.