Soldatovićeva ,,domačijskost"
Večer, 13. 10. 1975
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
Soldatovićeva ,,domačijskost"
Na velikem odru drame SNG, Maribor je na razpolago drugo letošnje slovensko gledališko Pohujšanje. Njegova posebnost: groteskna faktura, izzoritost in ironično slovenski režijski koncept (Voja Soldatović), zelo uspešno podprt s sceno Svete Jovanovića, vso v (,,tipičnem"!) zelenem in (,,tipičnih"!) kozolcih, iz dejanja v dejanje zgovorno rastočih.
Otipljivo je demonstrirana moralna problematičnost na ,,nemoralo" drugih zgražajočih se, razgaljena njihova igrana vzvišenost, postavljena na tla neusmiljenih dejstev, dramatično soočajoča se s tistimi, ki so na tleh in se tega zavedajo ter kljub temu niso brez neke posebne, neiskane, vendar prisotne vzvišenosti.
Za razliko od dveh skupin nosilk dogajanja v Petanovi režiji jih pozna Soldatovićeva več.
Šfiligoj ni najmanj nevarni, naivni, nedolžni šentflorjanec (vendar trden del te gmote), kakršnega po navadi poznamo, pač pa izrazito zunaj tega kroga razmišljajoči, delujoči, po samostojnih poteh hodeči samotnež /Režiser ga je oskrbel z ironičnim odnosom do siceršnje šentflorjanske množice, izvirajočim iz spoznanja njenega pravega, zlaganega bistva. Zlodej tudi hodi po lastnih poteh, poleg tega še dokaj tradicionalnih, ni tako tesno povezan s Petrom kot pri Petanu. In končno še par Peter Jacinta. Vsega skupaj torej štiri, seveda zanimivo prepletajoče se poti.
Ta članek še ni bil pregledan.
- Področja
- Gledališče Refleksija in publicistika
- Producenti
- Opera in balet SNG Maribor
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1975-10-01-15_799-3