So res vsega krivi le moški?
Lada Zei, Jana, 5. 11. 1975
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
Ob prvem srečanju slovenskih dramskih igralk v Mariboru
So res vsega krivi le moški?
Same med seboj o sebi
,,Kakšen smisel ima, da se pogovarjamo same med seboj o svojih problemih?" so se spraševale, ko so ugotovile, da ni med njimi nobenega od tistih kolegov, ki bi jih problemi igralke morali pravzaprav najbolj zanimati. Prišle so skromne, nenaličene, nič kaj podobne tistim, ki smo jih vajeni gledati na odrskih deskah, prišle pa so predvsem plahe. Na prste ene roke bi lahko našteli tiste, ki so povedale, kaj jih pravzaprav teži. Druge so molče odnesle svoje probleme nazaj v svoje gledališke hiše.
Brez zgodovine seveda ni šlo. Izvedele so o usodi vrstnic pred stoletjem v Franciji, o blišču in bedi tega poklica v stari Avstro-Ogrski, pa tudi nekaj tega o zvezdništvu in težkih pogojih igralk danes v svetu.
Samovšečnost moških
Za govor o perečih vprašanjih je treba imeti tudi pogum. Igralke Mladinskega gledališča v Ljubljani so veliko govorile, oster zapis pa je bil delo tiste neugnjane Pike Nogavičke ali, kot ji pravijo doma, Alje Tkačeve:
,,Slovenska igralka je popolnoma podrejena. Obšli so jo prav povsod: ni je na nobenem vodilnem mestu, postavljena je na zadnje mesto med dramaturgi, igralka pa je tako rekoč onemogočena. Zakaj? Samovšečni moški principi na odrskih deskah in okrog odra so igralko odrinili. Odrinili pa so jo tudi iz zasebnega, družinskega življenja. Danes igralka lahko le še tiho trpi ob metodah dela v gledališču, ob izbiri repertoarja, ob nemogočih delovnih razmerah, organizaciji gostovanj, ocenjevanju dela... Igralka je kot ženska onemogočena, kot mati zapostavljena, o perspektivnosti umetniškega razvoja mladih igralk pa sploh ne moremo govoriti. Videti je, da je ženska popolna neznanka desk, kjer kraljujejo moški. Ti so ji odrekli vsakršno zanimanje za probleme, ki jo silijo v enostranski način življenja in dela. Odpovedovanje v želji, da bi se lahko umetniško razvile, so spravili na banalno raven in njene probleme povsem omalovažujejo ali ironizirajo, neposredni napadi z nizkimi udarci pa sploh niso nobena redkost."
Tako! Izrečeno je bilo, govor je požel gromek aplavz vseh prisotnih. Občutek sem imela, da ploskanje ni bilo cilj naštevanja problemov. Ploskanja so vse po vrsti vajene z odra. Morda je bilo ploskanje namenjeno tistim redkim, ki so upale povedati, kakšno je stanje v resnici.
Mednarodno leto žensk in jubilejno 10. Borštnikovo srečanje sta bila zadosten razlog, da so se končno zbrale slovenske dramske umetnice na svojem prvem srečanju.
Zbrale so se v veliki dvorani sredi Maribora. Pa še zdaleč niso bile vse, kajti le dve gledališki hiši sta pokazali dovolj razumevanja, da sta ,,spustili" igralke na tako srečanje. Pobuda za srečanje dramskih umetnic je prišla od Slovenskega združenja dramskih delavcev, saj pravijo, da so postali problemi slovenske igralke vse obsegajoči in so zato vznemirjeni celo njihovi moški tovariši.
Ko se gledališče izprazni, postanejo igralci zopet ljudje. Igralke tudi?
Neizrečeno
Saj, kakor da ni vredno govoriti o tem, da so otroci osamljeni, da ima igralka doma zapuščeni, možje komajda kaj časa, da si očisti šminko in stopi pod prho, o preutrujenosti, naveličanosti, upadanju kreativnosti in o umetniški impotenci, ki sledi iz vsega tega. Kakor da ni vredno govoriti niti o tem, da povzroča preveliko število mladih igralk probleme tudi pri starejših, ali o tem, da so upokojene igralke mrtve, še preden so zares umrle. Pa so še drugi problemi, o katerih niso govorile na sestanku, pač pa potem, zopet med seboj, ob skodelici kave in sendviču: zakaj so redno zaposlene igralke od preutrujenosti včasih na koncu moči, mlade pa se vsak dan sproti pehajo za kosom kruha po ustanovah, ki z odrskimi deskami nimajo veliko skupnega; zakaj je samoupravljanje, ki naj bi zagotovilo igralkam enako besedo kakor moškim, v gledališčih pogosto le formalnost; zakaj so v Sloveniji še nekatere gledališke hiše, kjer igralka nima enakih osebnih dohodkov kakor njen moški tovariš.
Tudi delavkam ni bolje
Prisotna tovarišica z Občinskega sveta zveze sindikatov Slovenije: ,,Poslušam vas, tovarišice igralke, pa bi zelo rada, da bi slišale, kakšne probleme imajo delavke na primer v Mariborski tekstilni tovarni. Prav nič niso na boljšem. Danes je pač težko. Preko materialnih možnosti se ne da. Krivico je lahko popraviti, če se vam seveda godi krivica. Težko pa je uveljavljati svoje želje preko svojih pravic in možnosti. Ste se vprašale, ali ni morda tudi vaš moški tovariš, igralec, enako zatiran na odrskih deskah kakor ve same? Za enakopravnost bi se morale boriti skupaj s svojimi tovariši tudi na družbenem področju."
Nasvet iz Češke
Igralka iz češkega gledališča je povedala, da so pri njih rešili problem preobremenjene izkušene igralke tako, da so dali možnost uveljavljanja tudi mladim igralkam. Vse vloge igrajo v alternacijah mlade in starejše, izkušene. Tako se mlade igralke učijo od starejših in si pridobivajo nove izkušnje. Za to, da bi bile slovenske gledališke hiše pripravljene na tak način dela, pa je potrebna seveda tudi soglasnost redno zaposlenih igralk.
Drug predlog za reševanje problemov nezaposlenih igralk pa je bil baje že pred letom predložen Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, a nikdar sprejet: gledališka vzgoja na naših šolah je izredno slaba. V najboljšem primeru vzgajajo tu veselje do gledališča s krožki, v teh pa otroku dobesedno vcepljajo manirizem. Za razvoj otrokove osebnosti je dobra gledališka vzgoja neprecenljivega pomena. Prav tu bi lahko mlade igralke našle široko področje delovanja. Specializacija za dramske pedagoge bi tako razbremenila tudi gledališke hiše in dala igralkam več svobode in možnosti.
Še se bodo sestale, so na koncu sklenile v upanju, da bodo drugo leto, čeprav ne bo jubilejno niti mednarodno leto žensk, omogočile svojim igralkam udeležbo vse gledališke hiše.
LADA ZEI
Ta članek še ni bil pregledan.
- Področja
- Gledališče Refleksija in publicistika
- Osebe
- Alja Tkačev
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1975-11-01-15_799-11