Odriče li se film sela?
M. U., Vjesnik Zagreb, 8. 8. 1975
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
Odriče li se film sela?
● U većini filmova prikazanih na pulskom festivalu selo je poslužilo uglavnom za neku vrstu kulisa
Od šesnaest filmova viđenih na ovogodišnjem Festivalu u Puli čak u sedam se susrećemo sa selom.
U prvi mah to bi moglo navesti na zaključak da su se jugoslavenski filmski stvaraoci ponovo vratili seoskim temama. Predodžba je, međutim, varljiva — u većini tih filmova selo je poslužilo samo za neku vrstu kulise. Istinskije suvremene dileme sela tretiraju se jedino u filmu Lordana Zafranovića »Muke po Mati«, te u »Priči o dobrim ljudima« Franca Štiglica.
»Muke po Mati« je priča o ljudima koji su ostali raspolovljeni između sela i svega onoga što je selo sa svojom tradicijom u njih usadilo i grada, u kojemu na različite načine (Mate preko boksa) pokušavaju pronaći neko svoje mjesto.
Rađen prema romanu slovenskog književnika Miška Kranjca film »Priča o dobrim ljudima« je bajka o dobru i ljubavi koje je duboke korijenje pustilo na jednom prekomurskom otočiću, gdje (kao u nekoj vječnosti) idilično i primjerno u slozi žive stari Jožef i Ana.
Još četiri filma kazujući o ratu usput slikaju i selo. To su »Divota prašine«, »Dr Mladen« i »Hitler iz našeg sokaka«.
Donekle je slična problematika obuhvaćena i u filmu »Zimovanje u Jakobsfeldu«. Ljubitelji filmova o selu moraju se s tugom sjetiti djela kao što su »Nizvodno od sunca« Fedora Škubonje ili »Vuk samotnjak« Obrada Gluščevića. Ipak treba reći da je publika u Areni, pa i službeni žiri, najbolje primila upravo filmove o kojima smo govorili.
M. U.
Ta članek še ni bil pregledan.
- Področja
- Film in TV
- Osebe
- Miško Kranjec
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1975-08-01-12_799-7