Po 30 letih spet - Triglavske strmine
France Brenk, Delo, 21. 11. 1963
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
Prejeli smo
Po 30 letih spet-Triglavske strmine
Tak je eden izmed naslovov in poročil, ki so izšla v naših dnevnikih pred oživljeno premiero Triglavskih strmin.
Pred tem so o Triglavskih strminah in njihovem romantičnem historiatu objavili v slovenskem in jugoslovanskem tisku več napačnih podatkov. Opazil sem njihov vir: med letošnjim festivalom našega igranega filma v Pulju je tudi slovensko podjetje za izposojanje filmov »Vesna« razdajalo lepo natiskano reklamno brošuro. Kot prvi film svojega repertoarja za sezono 1963/64 ponuja jugoslovanskim kinematografom obnovljene Triglavske strmine, Oglaša pa jih takole: TRIGLAVSKE STRMINE: Leta 1931 je pionir slovenskega filma METOD BADJURA S svojimi sodelavci Milko Badjurovo, Janezom Jalnom, Ferdom Delakom, Pavlo Marinkovo, Miho Potočnikom, Urošem Župančičem in Cerarjem Danilom ustvaril prvi slovenski celovečerni film.
slovom V kraljestvu Zlatoroga. Res je, da je Metod Badjura ugledni pionir slovenskega filma, za kar je prejel prenekatero javno priznanje, toda s Kraljestvom Zlatoroga, s prvim igranim slovenskim filmom iz 1931. leta, nima zveze. Pač pa je Metod Badjura posnel leta 1932 drugi slovenski igrani film Triglavske strmine, 2250 metrov dolgi film, v režiji Ferda Delaka in s poklicnim igralcem Antonom Cerarjem-Danilom v eni glavnih vlog...
Na napako, ki sem jo pripisal naglici, naglici pa vselej botruje površnost, sem opozoril ustno. Toda brez haska, čeprav so natančni podatki objavljeni v Zapiskih o filmu (1951, Založba Obzorja) na 44. in 45. strani slikovne priloge in na 557. strani Orisa zgodovine filma v Jugoslaviji, ki je izšel kot poglavje slovenske izdaje Georgesa Sadoula Zgodovina filma (1961, Cankarjeva založba). Podatkov si nisem izmislil. Posredovali so mi jih prijatelji Milka in Metod Badjura, Rudi Omota in dr. Marjan Foerster; hkrati pa sem bil pri premierah obeh slovenskih igranih filmov navzoč v tedanjem kinu Ljubljanski dvor (današnja Sloga).
V tem reklamnem oglasu, ki je poslej doživel več »svobodnih« razlag, ni res, da je nastal na Slovenskem prvi igrani film pod naslovom Triglavske strmine leta 1931; res pa je, da je to leto posnel prof. Janko Ravnik za »turistovski klub Skala« prvi slovenski igrani film z naslovom V kraljestvu Zlatoroga.
Na sam dan obnovljene premiere Triglavskih strmin, na dan tako pomembnega intimnega slovenskega kulturnega praznika, je izšlo za nameček v »malih oglasih Dela« takole vabilo:
Torek, 19. novembra 1963:
KINO
Kino Komuna:
prem. slov. filma TRIGLAVSKE STRMINE. Kratki film TRIGLAV POZIMI. Režija: Metod Badjura. Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri.
Če dodam temu še vrsto napačnih podatkov, s katerimi je nepodpisani člankar pod gornjim naslovom v Dnevniku od 16. XI. obremenil slovensko filmsko zgodovino, potlej oprostite, če se mi vsiljuje primera:
v našem filmskem svetu se dogaja, čeprav v drugih izmerah, kar bi se bilo zgodilo, če bi trdili literarni zgodovinarji, da je napisal prvo knjigo v slovenščini na primer Dalmatin, ne pa Trubar.
Naš spor je tedaj preprost: Triglavske strmine so »drugi celovečerni, igrani, nemi slovenski film«. Tako bi bili morali pisati hkrati pa javno povprašati:
Kje je prvi slovenski celovečerni, igrani in nemi film V KRALJESTVU ZLATOROGA?
FRANCE BRENK
Ta članek še ni bil pregledan.
- Področja
- Film in TV Refleksija in publicistika
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1963-11-1701-1800_1727