Preskoči na glavno vsebino
Oder Portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti
Enciklopedija

Od "Slavice" do "Samorastnikov"

Večer, 26. 11. 1963

Dostop do članka je zaklenjen

Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.

  • Izpolnite vlogo za dostop

    Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.

    Izpolni vlogo
  • Dostop imam že odobren

    Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.

    Prijavi se
Od Slavice" do „Samorastnikov VELIK NAPREDEK NAŠE FILMSKE PROIZVODNJE IN CELOTNE KINEMATOGRAFIJE PO OSVOBODITVI Kmalu po Lumieru in Meliesu se je znašla filmska kamera tudi v rokah Miltona Manakija, prvega pionirja jugoslovanske kinematografije. Toda to zgodnje prvo poglavje ni bilo pričetek rednega in povezanega filmskega ustvarjanja. Preteklo je več desetletij čakanja in anonimnih poskusov. Prvi povojni jugoslovanski film »Slavica pomeni drugo pionirsko obdobje našega filma. S kako velikim navdušenjem smo sprejeli »Slavico« po vsej državi in kako toplo je bil kmalu nato sprejet prvi slovenski film »Na svoji zemlji«! Od tedaj so naši filmski ustvarjalci posneli že mnogo filmov, med njimi so bili umetniški dosežki na visoki ravni, pa tudi taki filmi, ki smo jih videli in pozabili. Kljub nekaterim napakam v izbiri scenarijev in njihovi realizaciji je jugoslovanska kinematografja vendarle postala pomemben činitelj kulturnega življenja doma in ustvarjalno torišče z lepim ugledom v tujini. Pri tem je nedvomno pomembno, da smo ta ugled dosegli že po nekaj letih lastne filmske proizvodnje. Leta 1956 je kljub sorazmerno majhnemu številu domačih filmov, ki so jih gledalci za naše najprivlačnejše delo (bila je naš prvi film!), je lani zasenčila »Kozara«, letos pa aktualni in umetniško kvalitetni film »Iz oči v oči«. Ljudje so nekoč pešačili kilometre daleč, da bi videli filma »Slavica in »Na svoji zemlji, lani so na Baniji pešačili za Kozaro, letos za film »Iz oči v oči, v Sloveniji pa za »Samorastnike in druge domače filmske stvaritve. Statistični podatki, ki zajemajo obdobje filmskega ustvarjanja do konca lanskega leta, kažejo razveseljivo bilanco dela naših filmskih ustvarjalcev: 207 igranih filmov in 3402 kratka filma vseh zvrsti. Z domačo proizvodnjo in uvozom je za predvajanje zagotovljen sklad več kakor 800 igranih filmov, prav tako veliko število poučnih, dokumentarnih in kratkih filmov. Število kinematografov je povečano na 1700 in število sedežev na približno 550 tisoč. Samo lani je bilo v kino dvoranah okrog 13 milijonov ljudi, letos je število obiskovalcev še večje. Razen v kino dvoranah gleda filme domače in tuje proizvodnje številno občinstvo tudi v šolah, ustanovah, družbenih in strokovnih organizacijah, podjetjih na televiziji. Jugoslovanska filmska proizvodnja v inozemstvu ni neznana. Dosegli smo vrsto priznanj na uglednih filmskih festivalih, vse od Cannesa, Karlovih Varov, Moskve, New Yorka in Oberhausna. Vukotičev »oskar za »Surogat« in grand prix« za Vukotičevo »Igro« ter številne druge nagrade niso samo priznanja avtorjem, marveč sočasno priznanja jugoslovanskemu filmu. Številni tedni jugoslovanskega filma doma in v mnogih deželah po svetu pomenijo rast našega ugleda v svetu in seznanjanje velikega dela človeštva z jugoslovansko stvarnostjo, z našimi političnimi, gospodarskimi in kulturnimi težnjami. Lani smo prodali v inozemstvo 124 licenc igranih filmov, ki jih gledajo v 30 državah. V 36 držav smo prodali 388 licenc kratkometražnih filmov. Letos je povpraševanje po naših filmih še večje. V osnovna sredstva za proizvodnjo filmov, atelje, laboratorije, snemalne naprave in poslopja je naša družba vložila nad 4 milijarde dinarjev. Nad 6 milijard dinarjev je vloženih v obratna sredstva, v izgotovljene filme in filme v proizvodnji, in okrog 4 milijarde dinarjev v kredite proizvodnim podjetjem. Sistem financiranja filmske proizvodnje in novi viri financiranja filma; republike imajo možnost, da čimbolj vplivajo na obseg sredstev filmskih podjetij in na njihovo racionalno uporabo. Sedanje oblike financiranja sproti odstranjujejo pojave monopolizma in avtomatizma, ki bi lahko škodljivo vplivali na nadaljnji razvoj filma in stimulirajo resnične umetniške vrednosti v filmskem ustvarjanju. S sredstvi iz posebnih prispevkov sta filmska proizvodnja in kinofikacija leta 1957 prejeli pomoč 574,9 milijona, lani pa 1 milijardo 600 milijonov dinarjev. V zadnjih treh letih smo uvozili 467 celovečernih in 304 kratke filme. Celotna vrednost uvoženih filmov je bila 2,2 milijona dolarjev. Občuten napredek smo dosegli v izbiri uvoženih filmov. V naših kinematografih v sorazmerno kratkem času po njihovem nastanku gledamo tudi filme, ki se zaradi svoje umetniške kakovosti ali izredne izpovednosti uveljavijo v svetovnem merilu. Skrb za kakovostno filmsko proizvodnjo in za uvoz najboljše žetve filmskega ustvarjanja po svetu, vedno znova dokazuje zavzetost naše družbe za kulturno vzgojo in kulturno zabavo našega človeka. V njej se vedno znova manifestira načelo naše socialistične ureditve, da je človek in skrb zanj središče vseh naših prizadevanj.
Oznaka arhivskega gradiva
1963-11-1701-1800_1787-1788
Javi napako na oder@slogi.si.