Preskoči na glavno vsebino
Oder Portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti
Enciklopedija

Pojasnilo mladinskega gledališča

Kolektiv Mladinskega gledališča v Ljubljani, Mladina, 16. 11. 1963

Dostop do članka je zaklenjen

Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.

  • Izpolnite vlogo za dostop

    Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.

    Izpolni vlogo
  • Dostop imam že odobren

    Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.

    Prijavi se
Pojasnilo mladinskega gledališča Zdi se nam, da je naše pojasnilo k pripisu uredništva na članek Dialog ni prekinjen v 44. štev. Mladine potrebno iz naslednjih razlogov: Uredništvo pravi, da »na javnem sestanku gledališkega kolektiva ni bilo nobenega predloga za nadaljevanje razgovorov...« (med Mladinskim gledališčem in Pionirskim domom o priključitvi Mladinskega gledališča k Pionirskemu domu namreč). Uredništvo namreč meni, da so predlogi za razgovore »nastali po sestanku«. Pojasnjujemo, da je dnevni red sestanka vseboval tudi stališča gledališkega sveta Mladinskega gledališča in diskusijo vseh prisotnih. Član gledališkega sveta je na sestanku v diskusiji podal naslednji predlog (citiramo iz zapisnika sestanka): »V nadaljnji diskusiji je bilo predlagano, naj bi gledališki svet Mladinskega gledališča povabil na sestanek družbeni organ Pionirskega doma. Ta predlog so navzoči odobravali.« To dejstvo navaja v svojem članku tov. Krušič, ko pravi, da dialog vendarle ni prekinjen. Prošnja kolektiva, da bi se dialog nadaljeval tudi v okviru aktiva komunistov kulturnih in prosvetnih delavcev mesta Ljubljane, resnično ni bila sprožena na sestanku, česar tov. Krušič v svojem članku tudi ne trdi. Žal pa nam je, da je zgoraj omenjeni predlog za nadaljevanje razgovorov novinar Mladine, ki je bil navzoč do konca sestanka, preslišal. Menimo, da ni upravičena formulacija, da »je bil dialog prekinjen« (po krivdi Mladinskega gledališča, ker je na sestanku sprejel predlog za osamosvojitev). Kolektiv se zaveda svoje pravice, sprejeti predloge za osamosvojitev. Zaveda pa se tudi, da njegovi predlogi ne morejo pomeniti neovrgljivih zahtev in da zato s svojim obstojem ne prekinjajo razgovorov. (Pobudo zanje pa bi lahko kdaj dala tudi druga stran!) Uredništvo Mladine navaja, da je (okvirni) program Pionirskega doma »napisan, ciklostiran in je res čudno, da ga člani MG ne poznajo«. Pridružujemo se začudenju uredništva. Poudarjamo, da Mladinsko gledališče kljub prošnjam do danes ni prejelo programa, ki ga omenja uredništvo. Ker je v interesu kolektiva, da se seznani s tem programom, želi, da mu ga Pionirski dom v celoti posreduje. Menimo, da bi sestanek kolektivov MG in Pionirskega doma v celoti (in kljub številčnosti) lahko prinesel koristne rezultate, seveda, če bi bila oba kolektiva za sestanek temeljito pripravljena. Če je Pionirski dom menil, da je ovira za tak sestanek ravno številčnost (skupno okoli 80 članov) obeh kolektivov, menimo da bi moral Pionirski dom predlagati sestanek s kolektivom Mladinskega gledališča (15 članov) v drugačni obliki. Tega pa ni storil. To dejstvo je v pripisu uredništva preslišano. Uredništvo sprašuje ali bi bila »združitev res samo formalna in ne tudi funkcionalna, ko MG med svojimi predlogi (tudi ta predlog je bil dokončno sformuliran šele po sestanku) navaja tudi pripravljenost za neposredno pomoč Pionirskemu domu.« Omenjeni predlog je bil sformuliran in izglasovan prav na sestanku kolektiva v navzočnosti vašega novinarja. Če bi se Mladinsko gledališče in Pionirski dom kdaj dogovorila (med drugimi vrstami sodelovanja, ki jih navaja predlog) o »neposredni pomoči«, bi seveda bilo tako sodelovanje funkcionalno. Vsebina take neposredne pomoči nikakor še ni jasna! Poleg tega pa ni nujno, da bi bilo tako sodelovanje možno samo po združitvi! Ker naše pojasnilo vsebuje popravke nekaterih trditev in domnev v pripisu uredništva in ker je kolektiv zainteresiran, da je javnost objektivno informirana o njegovem položaju, prosimo, da pojasnilo objavite. Kolektiv Mladinskega gledališča v Ljubljani Objavljamo v celoti ponovno pojasnilo Mladinskega gledališča, v trdni veri, da je zdaj rešeno vprašanje o preslišanju in nepreslišanju kot tudi o pravici do različnih stališč in mnenj, katerim se seveda ne odpovedujemo, čeprav bi jih ne še enkrat ponavljali. Želimo pa si, da bi ves problem začeli konstruktivneje reševati.

Ta članek še ni bil pregledan.

Oznaka arhivskega gradiva
1963-11-1701-1800_1863
Javi napako na oder@slogi.si.