Radio in TV prejšnji teden
Lojze Smasek, Večer, 17. 6. 1964
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
NAS ČAS
RADIO IN TV PREJŠNJI TEDEN
Klara Feher: »Krona stvarstva«, radijska igra v Radiu Ljubljana. Ta otožno komična igra o današnjem bezljajočem, z dolžnostmi in funkcijami prenatrpanem življenju in še zakonu sredi vse te zavozlanosti je v bistvu spravljiva, dobrodušno površinska slika čudnega civilizacijskega stanja, toka, ki nas nezadržno nosi s seboj. Kam? V še večjo živčnost, kljub vsem pridobitvam tehnike in družbenega progresa prav nič zavidanja vredno prihodnost, v kateri bomo kmalu pozabili na besede in pojme, kot so mir, počitek, sproščenost, prijeten pogovor v družinskem krogu...
Res je, da se je Feherjeva lotila tega važnega problema bolj komično zeliščarsko kot pa satirično kirurško, čeprav bi problemu ustrezala ta, druga terapija. Toda kljub temu je njena igra dovolj duhovita in dovolj grenka, da se problem izoblikuje vsaj v obrisih in da je mogoče govoriti o učinkovito predstavljenih posledicah, če ne že o vzrokih tega stanja.
Igro je zrežiral Jane Kavčič nekoliko površno. O tem priča precej netočnosti (zmote v pripovedovanju teksta) in nedodelanosti (čudno dolgi, dramatično neupravičljivi premori). Zato pa je bila zasedba glavnih vlog posrečena kot tudi ustvarjeno vzdušje usodne zapletenosti in zavoženosti. Boris Kralj je ustvaril imeniten, »obupno trpinčeni« primerek »krone stvarstva«, moža, ki ga žena »da v koš«, Duša Počkajeva pa družbeno in službeno angažirano mater drobcenega dojenčka in soprogo prej omenjenega moža, posrečen lik. Vse drugo so prav bile bolj ali manj uspele epizode.
Mladinski TV klub. Bil je razgiban, s pametno razdeljenimi področji od poplesovanja prek zabavne do tehtne komorne glasbe in humorja ter zanimivega razpravljanja o najrazličnejših problemih (matura, delovne akcije...).
Darius Milhaud: »Ubogi mornar« S televizijsko opero oziroma točneje z opero, naštudirano v studiu in posebej za televizijske kamere, je pravzaprav začel že pred leti studio Zagreb, ki pa trenutno ne kaže na tem področju takšne vneme kot na začetku. Zato pa je toliko bolj prizadevna Ljubljana, ki vztrajno zalaga tržišče s televizijskimi operami. Milhaudova kratka opera je v nedeljo zvečer doživela prepričljivo televizijsko predstavitev, sugestivno komornost, približanje gledalcu. Ta učinek je omogočila predvsem režija Frana Žižka, ki je s pestro izbiro zornih kotov in kadrov izredno razgibala obe prizorišči. Precej je k temu prispevala tudi slikovita Rijavčeva scena in seveda prav nič »soperno« igrajoči pevci Vilma Bukovčeva, Drago Čuden, Samo Smerkolj in Friderik Lupša ter dirigent Demetrij Zebre.
Ekran na ekranu sezonska »številka« televizijske oddaje o filmu je bila v glavnem posvečena trem področjem: problematiki in dokaznemu gradivu (odlomkom iz filmov) mednarodnega festivala amaterskega filma v Beogradu, predstavitvi nekaterih filmskih novosti in razpravi o letošnjem puljskem festivalu.
Ta oddaja je bila obenem tudi zadnja v tej sezoni.
Da je bil Ekran na ekranu predstavljen tekoče, spretno in učinkovito, tega ob režiserju Angelu Miladinovu in napovedovalki Sandi Langerholz res ni treba še posebej poudarjati.
LOJZE SMASEK
Ta članek še ni bil pregledan.
- Področja
- Film in TV Opera Radio
- Producenti
- Radio Slovenija
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1964-06-2401-2500_2200