Preskoči na glavno vsebino
Oder Portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti
Enciklopedija

Boris Švara dirigiral «Čebelico Majo»

Primož Kuret, Primorski dnevnik, 10. 6. 1964

Dostop do članka je zaklenjen

Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.

  • Izpolnite vlogo za dostop

    Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.

    Izpolni vlogo
  • Dostop imam že odobren

    Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.

    Prijavi se
Boris Švara dirigiral <<Čebelico Majo>> Pred kratkim je mariborska Opera uprizorila mladinsko o- pero «Čebelica Maja» hrvat- skega skladatelja Bruna Bje- linskega. Vlogo dirigenta je pri tej uprizoritvi prevzel naš tržaški rojak mladi dirigent Boris Švara. O tej predstavi je kritik Primož Kuret v må- riborskem «Večeru» zapisal naslednje: Repertoar mariborske Opere se ga letos na vsa mogoča področja. Zadnja premiera je bila mladin- ska opera hrvaškega skladatelja Bruna Bjelinskega Čebelica Maja. Z uprizoritvijo te opere je hotela mariborska Opera ujeti dve muhi na mah. Prvič: poskrbeti za mla- dinsko opero (kateri na splošno pri nas dajemo zelo malo poudar- ka) in drugič: oddolžiti se jugo- slovanski operni ustvarjalnosti. Po zadnji premieri močno dvomim, da je imela pri izbiri zelo srečno roko. V literaturi seveda ni mno- go dobrih mladinskih oper, toda prepričan sem, da bi lahko našli primernejšo pa tudi v jugoslo- vanski operni produkciji je na- stalo že kaj boljšega, kot je več kot skromna Čebelica Maja. Preprosto zgodbo Waldemarja Bonselsa je priredil kot operni libreto Matija Koletić. Kar je do volj za pravljico, še ni dovolj tu- di za opero, pa čeprav mladinsko. Tako preprosti prenos zgodbe v li- breto, kot je Koletićev, s skrom- nim zapletom in tako lahkim pre- obratom hudobnih sršenov v pridne in zveste prijatelje dobro- srčnih čebel, je kljub vsemu kar prenaiven. Vse skupaj je sicer pri- jetna kratka povestica za otroke, toda dvomim, da bi bila to dobra osnova za opero. Jasno je, da ob takem libretu na mogla nastati posebno dobra in inventivna opera. Komponist je napisal muziko, ki je sicer moto- rična in pisana s trdim tehničnim znanjem, a to znanje prehaja v rutino in ne izpričuje posebne in- vencije. Privlačnejša je zunanja stran uprizoritve, torej delo mariborske opere kot kolektiva. Temu kratke- mu in nepretencioznemu delcu (traja komaj poldrugo uro s pav- zo), so dali dovolj sijaja. Zlasti kostumi so paša za oči (Ružica Ne- nadovič-Sokolič). Tudi scena je zasnovana enotno in dosledno (scenograf Adalbert Švagan). Predstavo je dovolj tekoče zreži- ral Franjo Potočnik. Preveč pro- stora pa bi zavzelo naštevanje vseh vlog, saj jih je več kot dvaj- set. Nobena vloga ni nobena kreu- cija tudi ne sega čez področje, kar pa niso krivi interpreti, saj so vloge pisane statično in neelu- stično. Vsa tri dejanja, razdrob- ljena na deset slik, povezujejo do- godivščine oz. srečanja čebelice Maje. Pela in igrala jo je Zorica Baračeva, sproščeno in vživeto, to- da brez posebnih glasovnih kva- litet. Premierno predstavo je dirigi- ral mladi dirigent Boris Švara z jasno in odtehtano kretnjo. Iz mu- zikalno neprepričljive partiture je iztisnil, kar je pač največ mogel. Orkester je zadost korektno po- ustvarjal dirigentove zamisli. V repertoarju mariborske Opere pomeni Čebelica Maja sicer no- vost, za ansambel kot uprizoritev uspeh, le škoda, da truda in sred- stev, ki so jih vložili v to delo, niso namenili za kako kvalitetnej- šo operno stvaritev.

Ta članek še ni bil pregledan.

Javi napako na oder@slogi.si.