Boris Švara dirigiral «Čebelico Majo»
Primož Kuret, Primorski dnevnik, 10. 6. 1964
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
Boris Švara
dirigiral
<<Čebelico Majo>>
Pred kratkim je mariborska
Opera uprizorila mladinsko o-
pero «Čebelica Maja» hrvat-
skega skladatelja Bruna Bje-
linskega. Vlogo dirigenta je
pri tej uprizoritvi prevzel naš
tržaški rojak mladi dirigent
Boris Švara. O tej predstavi
je kritik Primož Kuret v må-
riborskem «Večeru» zapisal
naslednje:
Repertoar mariborske Opere se
ga letos na vsa mogoča področja.
Zadnja premiera je bila mladin-
ska opera hrvaškega skladatelja
Bruna Bjelinskega Čebelica Maja.
Z uprizoritvijo te opere je hotela
mariborska Opera ujeti dve muhi
na mah. Prvič: poskrbeti za mla-
dinsko opero (kateri na splošno
pri nas dajemo zelo malo poudar-
ka) in drugič: oddolžiti se jugo-
slovanski operni ustvarjalnosti. Po
zadnji premieri močno dvomim,
da je imela pri izbiri zelo srečno
roko. V literaturi seveda ni mno-
go dobrih mladinskih oper, toda
prepričan sem, da bi lahko našli
primernejšo pa tudi v jugoslo-
vanski operni produkciji je na-
stalo že kaj boljšega, kot je več
kot skromna Čebelica Maja.
Preprosto zgodbo Waldemarja
Bonselsa je priredil kot operni
libreto Matija Koletić. Kar je do
volj za pravljico, še ni dovolj tu-
di za opero, pa čeprav mladinsko.
Tako preprosti prenos zgodbe v li-
breto, kot je Koletićev, s skrom-
nim zapletom in tako lahkim pre-
obratom hudobnih sršenov v
pridne in zveste prijatelje dobro-
srčnih čebel, je kljub vsemu kar
prenaiven. Vse skupaj je sicer pri-
jetna kratka povestica za otroke,
toda dvomim, da bi bila to dobra
osnova za opero.
Jasno je, da ob takem libretu na
mogla nastati posebno dobra in
inventivna opera. Komponist je
napisal muziko, ki je sicer moto-
rična in pisana s trdim tehničnim
znanjem, a to znanje prehaja v
rutino in ne izpričuje posebne in-
vencije.
Privlačnejša je zunanja stran
uprizoritve, torej delo mariborske
opere kot kolektiva. Temu kratke-
mu in nepretencioznemu delcu
(traja komaj poldrugo uro s pav-
zo), so dali dovolj sijaja. Zlasti
kostumi so paša za oči (Ružica Ne-
nadovič-Sokolič). Tudi scena je
zasnovana enotno in dosledno
(scenograf Adalbert Švagan).
Predstavo je dovolj tekoče zreži-
ral Franjo Potočnik. Preveč pro-
stora pa bi zavzelo naštevanje
vseh vlog, saj jih je več kot dvaj-
set. Nobena vloga ni nobena kreu-
cija tudi ne sega čez področje, kar
pa niso krivi interpreti, saj
so vloge pisane statično in neelu-
stično. Vsa tri dejanja, razdrob-
ljena na deset slik, povezujejo do-
godivščine oz. srečanja čebelice
Maje. Pela in igrala jo je Zorica
Baračeva, sproščeno in vživeto, to-
da brez posebnih glasovnih kva-
litet.
Premierno predstavo je dirigi-
ral mladi dirigent Boris Švara z
jasno in odtehtano kretnjo. Iz mu-
zikalno neprepričljive partiture je
iztisnil, kar je pač največ mogel.
Orkester je zadost korektno po-
ustvarjal dirigentove zamisli.
V repertoarju mariborske Opere
pomeni Čebelica Maja sicer no-
vost, za ansambel kot uprizoritev
uspeh, le škoda, da truda in sred-
stev, ki so jih vložili v to delo,
niso namenili za kako kvalitetnej-
šo operno stvaritev.
Ta članek še ni bil pregledan.
- Področja
- Refleksija in publicistika Opera
- Osebe
- Boris Švara Adalbert Švagan Franjo Potočnik Primož Kuret Ružica Nenadović Sokolić Waldemar Bonsels
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1964-06-2401-2500_2274