Lov za "zlatom"
Lojze Smasek, Naši razgledi, 20. 6. 1964
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
Televizijska glosa
Lov za ,,zlatom
Kar precej nezadovoljstva in mnogo manj priznanj ob našem televizijskem programu sem do sedaj natresel v to rubriko. Zakaj? Ker je bilo tisto, kar televizija za 1000 dinarjev na mesec pošilja dan za dnem (z izjemo torka) skozi več kot dvesto tisoč sprejemnikov do še vsaj trikrat večjega števila potrpežljivih odjemavcev, pač prej prvo kot pa drugo reakcijo spodbujajoče. Skratka: program v svoji integralnosti je bil prej slab kot dober, mnogokrat »opremljen« s strahotnimi motnjami, ki so onemogočale normalen sprejem, prekinitvami, bil je netočen, tako v prehitevanju kot zamujanju oziroma nenapovedanem izpadanju in nenadejanem vskakovanju... Zakaj?
Vidite, o tem pa še nisem pisal. Spravil sem se nad posledice, ne pa vzroke, čeprav je bilo mogoče izpeljati potrebne zaključke o njih, zveze od predstavljenih dosežkov do njihovih povzročiteljev. Če je, na primer, pisalo, da ni dovolj satiričnih podvigov, da ni tem podvigom naklonjene klime, tedaj je lahko bravec, ki je imel več časa ali pa fantazije kot pa pisec teh vrstic, sam sklepal, ne naprej, temveč nazaj, k vzrokom: če ni pogumne satire, ni pogumnih piscev; če pa so, ni pogumnih odjemavcev posrednikov; in če ni teh, tedaj je nekaj narobe s številom (previsoko je!) tistih odločujočih, ki zmotno menijo, da teh kritičnih, ostrih in pogumnih ter seveda dokumentiranih, našo dejansko stvarnost z njeno zamislijo korigirajočih humoresk, satir, kabaretov, tribun in tako naprej ne potrebujemo, da nam škodijo in podobno.
Toda vzemimo, da se bravcem ne ljubi sklepati, izvajati, vračati in podpirati mojo lenobo ali pomanjkanje odločnosti. Kaj tedaj? Ja, v tem primeru se pojavi (zame, pisca televizijskih glos) kot »deus ex machina« torkova seja izvršnega odbora zveznega odbora socialistične zveze delovnih ljudi Jugoslavije, ki v svoji razpravi o družbenem položaju televizije in njenem nadaljnjem razvoju predstavi kar precej vzrokov za precej mojih nezadovoljstev, žal pa ne vseh.
Poročilo s te seje pravi med drugim: »Člani izvršnega odbora pa menijo, da se televizija v naši deželi kljub temu (uspešnemu premagovanju začetnih težav, op. L. S.) razvija počasi in da zaostaja za družbenimi potrebami. Razlogi so pretežno materialne narave. Spričo omejenih finančnih sredstev je tehnična baza televizije zelo slaba. Program se izvaja iz treh začasnih studiev, katerih skupni prostor približno ustreza srednje razvitemu studiu v tujini. Položaj je zdaj takšen, da imamo na glavni progi od italijanske meje do Beograda samo eno zvezo. Vsak izpad električnega toka na katerem koli releju povzroči prekinitev programa... Gledišča in ukrepi prosvetno kulturnega zbora zvezne skupščine in republiških glavnih odborov SZDL naj ustvarijo pogoje, da bomo pospešili razvoj televizijskega omrežja, razširili in izboljšali program in oddaje v večji meri uporabljali kot sredstvo za izobraževanje... Treba je tudi vzpostaviti boljše tehnične zveze med centri... Program bi se naj razširil na 7 do 8 ur dnevno na prvem in na 2 uri na drugem kanalu Vzporedno z zboljšanjem materialnega položaja je treba posvetiti posebno pozornost tudi organizacijski krepitvi in kadrovskemu usposabljanju ljudi, ki delajo na televiziji. Na seji so ugotovili, da možnosti idejnega vpliva prek televizije še ne izkoriščamo dovolj, kulturno umetniški in zabavni program pa ni sinteza vrhunskih dosežkov na tem področju. To sredstvo javnega obveščanja bi lahko zelo uspešno uporabili v medsebojnem spoznavanju naših narodov...«
Zanimive ugotovitve o zaostajanju televizije za družbenimi potrebami, segajoče na razna področja od osnovnega, materialnega, pa do organizacijskega. Vendar bi bili v veliki zmoti, če bi skušali vso krivdo za to zaostajanje iskati zgolj v materialni stiski, kajti s tem bi ustvarili neprizadevnim nepotreben in neupravičen »alibi« (»saj so vendar to zaostajanje in prepočasni razvoj zakrivili razlogi materialne narave, mi ne moremo tukaj ničesar storiti...«), poleg tega pa bi tudi izrekli nezaupnico domiselnosti, izvirnosti, sposobnosti iz malega narediti veliko, pogumnosti, tehtnosti, poglobljenosti, zabavnosti in kar je še podobnih kvalitet, ki jih je mogoče najti samo v pravih ustvarjavcih in ne »dvojnih zvezah« ali »stoodstotno razširjenem omrežju«!
Poseg izvršnega odbora zveznega odbora socialistične zveze delovnih ljudi Jugoslavije je torej nadvse koristen, ker bo verjetno pospešil realizacijo prepotrebnih televizijskih tehničnih načrtovanj. Ne bi pa smel postati opravičilo za vse tiste, ki se jim ne ljubi misliti, ki se jim ne da ustvarjati »iz niča«, kadar je to mogoče ali pa celo nujno...
LOJZE SMASEK
NAŠI RAZGLEDI, 20. JUNIJA 1964
Ta članek še ni bil pregledan.
- Področja
- Film in TV Refleksija in publicistika
- Osebe
- Lojze Smasek
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1964-06-2401-2500_2570