Še o gostovanju Poljakov v Ljubljani
Vladimir Bartol, Primorski dnevnik, 5. 11. 1964
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
Še o gostovanju
Poljakov v Ljubljani
(Pismo iz Ljubljane)
1. S. Mrožek: Čarobna noč
O Mrožkovem humorju in o njegovi satiri sem že pisal, ko je Mestno gledališče dalo nekaj njegovih humoresk. Avtor, ki je eden od najbolj vidnih in izrazitih predstavnikov poljskega humorja po drugi svetovni vojni, pravi o svojem delu, da ni v njem »nič več kot to, kar je v njem« — hočem reči, da niti ni v njem aluzije na kaj konkretnega niti ni metafora; zatorej ni potrebe po dešifriranju teh reči. Priznajmo, da je to sijajno navodilo za režiserja in igralce, ki naj čimbolj zvesto ponazorijo tekst. Kajpada ne more navodilo veljati tudi za gledajoče občinstvo in tudi ne za recenzenta, v katerih sproža predstava tudi kaj drugega, kar se skriva za tekstom.
V čarobni noči prideta dva povprečna uradnika (gospod kolega in dragi gospod kolega) v neki hotel, kjer prenočujeta v isti sobi. Drug do drugega sta sicer skrajno vljudna, vendar se drug pred drugim borita za prestiž. Vsak si skuša priboriti ugodnejše mesto, celo pred luknjico, skozi katero gledata v sosednjo sobo. Že zaspita, ko enega prebudi cestni ropot, ta nesrečnik pa spet svojega kolego. Kako ju je presenetila lepotica, ki se prikrade v njuno sobo, ni nobenemu prav jasno. Med njima se vname za njeno naklonjenost prestižni boj. Ali ni lepotica samo prikazen v sanjah? Seveda je in ob tem se sproži v njiju ekskurz v filozofijo: kdo in kaj je bila pravzaprav ona in kaj sta zdaj ona dva? Kje je začetek sanj in kje je resnica? Ali sta potemtakem tudi ona dva samo privid? (Mislim, da ne bo težko najti temu ekskurzu v filozofijo tudi v naši predvojni literaturi paralele.) Toda ko drug drugega zjutraj vprašata, ali se je komu kaj sanjalo, odgovorita: nič.
Režija in scena sta z igro vred stvarila lepo zaokroženo celoto. Vsi trije igralci, Mieczyslaw Pawlikowski, Henryk Borowski in Barbara Wrzesinska so kar najbolje tolmačili izvirno avtorjevo zamisel.
2. S. Mrožek: Zabava
Trije fantje, trije pajdaši, iščejo, kje bi najbolje prebili noč. Na silo vderejo v neko pritlično sobo, kjer mislijo, da jih čaka zabava. Toda v sobi ni nikogar. Zapuščena je, na tleh je zaprašena škatla za kontrabas in stara harmonika, na stropu pa so razobešeni pisani trakovi od bog ve kdaj. Na mizi je samo steklenica žganja. Puščoba in dolgčas, dolgčas do smrti. Vse mogoče poskušajo. V neki zaprašeni omari staknejo celo nekaj cap za pustne šeme in tri maske: masko kralja, debele ženske in smrti. Našemijo se, toda zabave ni. Dva robantita in se togotita, tretji pa, melanholik, pride na misel, da bi se obesil. Druga dva ga rešita. Toda ker je dolgčas vedno hujši, skušata druga dva svojega melanholičnega pajdaša zdaj sama obesiti, da bi bilo puščobe enkrat konec. Tisti hip prodrejo iz soseščine motni zvoki plesne muzike. Trije pajdaši ostrmijo, se spogledajo — očitno so bili zgrešili prava vrata.
Učinek te enodejanke je pošastno grotesken. Gledalca spreletava srh. Ali ni to nekje vendarle prispodoba življenja? Ali ni v ozadju čutiti strahotno osamljenost človeka sredi vesolja?
Izvedba je bila realistična, jasna in brez slehernih pretiranih akcentov. Popolnoma po avtorjevih intencijah; izvajalci niso vtaknili v delo »nič več, kar je v njem«. In vendar, dvomim, da se je mogel katerikoli gledalec obraniti pošastne groze. Igrali so z največjo avtentičnostjo: Mieczyslaw Czechowicz, Wieslaw Michnikowski in Tadeusz Surowa. Režija: Konrad Swinarski. Scena: Ewa Starowieuska in Konrad Swinarski. Oboje odlično za obe humoreski.
Varšavsko Sodobno gledališče nam je predstavilo dva poljska avtorja, enega iz preteklosti in enega sodobnega, s kar najbolj avtentično interpretacijo. Pokazalo je visoko gledališko kulturo in zvestobo avtorjevemu tekstu. Želeli bi se ponovno srečati s tem gledališčem v Ljubljani.
VLADIMIR BARTOL
- Področja
- Gledališče Gostovanja
- Producenti
- Mestno gledališče ljubljansko
- Opomba
- Čarobna noč; Mieczyslaw Pawlikowski; Henryk Borowski; Barbara Wrzesinska; Zabava; Mieczyslaw Czechowicz; Wieslaw Michnikowski; Tadeusz Surowa; Konrad Swinarski; Ewa Starowieuska
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1964-11-3001-3100_3048