Preskoči na glavno vsebino
Oder Portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti
Enciklopedija

Sredstva za gledališko dejavnost

Primorske novice, 6. 11. 1964

Dostop do članka je zaklenjen

Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.

  • Izpolnite vlogo za dostop

    Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.

    Izpolni vlogo
  • Dostop imam že odobren

    Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.

    Prijavi se
IZ OSNUTKA ZA SEDEMLETNI PERSPEKTIVNI RAZVOJ KULTURE Sredstva za gledališko dejavnost Zveza kulturno prosvetnih organizacij koprskega okraja je izdelala osnutek sedemletnega perspektivnega razvoja kulture. Ob stanju, kakršnega imamo, so predvideli potrebe in finančna sredstva za njihovo uresničitev. Današnje stanje namreč res ni zadovoljivo in je v precejšnjem zaostanku za ostalim družbenim in ekonomskim razvojem. Toda kultura je integralni del vsega družbenega procesa, dinamični razvoj pri nas pa še posebej močno vpliva na zahteve ljudi, ki niso več zadovoljni z vsako kvaliteto in vsebino. V Sloveniji imamo več poklicnih gledališč, vendar v vsem koprskem okraju, ki ima 220.000 prebivalcev, nimamo nobenega. V Novi Gorici imamo sicer polpoklicno gledališče, ki bi lahko preraslo v poklicno ustanovo, vendar se bori z velikimi finančnimi in kadrovskimi težavami, ker ni urejeno medobčinsko financiranje. Kljub temu pa prireja gledališče predstave tudi izven novogoriške občine. Kot nadomestilo za poklicno gledališče so ustanovili pri okrajnem svetu kulturno-prosvetnih organizacij menažersko službo. Toda tudi ta služba je imela težave, kajti gostovanja poklicnih gledaliških ustanov iz Ljubljane in Trsta niso ne redna in ne poceni in tako se je pri denarju spet ustavilo. Cene gledališke predstave so danes od 200 do 350 tisoč dinarjev. Zato je jasno, da teh predstav ne more biti veliko in da so celo v večjih središčih le redke. Ob takem stanju zavzema seveda še vedno pomembno mesto v kulturi amaterizem, ki ga bo treba tudi nadalje načrtno usmerjati in razvijati. Toda pri tem ne gre več za kvantiteto, za kar smo bili še pred leti močno navdušeni, ampak se moramo boriti za kvaliteto. Vendar imamo tudi nekaj obetajočih amaterskih gledališč. Tolminsko gledališče je bilo pred leti zelo znano in priznano, potem je za dve leti zaspalo, lani pa je ponovno zaživelo in takoj doseglo kar lepe uspehe. Poskuse oživitve amaterizma v dramatiki smo imeli lani tudi v Piranu in v Kopru, kjer je pričel delati »Oder mladih«. Njuno življenjsko vztrajnost bo pokazal čas. Tako osnutek perspektivnega plana pravilno ugotavlja, da bo v amaterizmu potrebne več načrtnosti, če hočemo doseči boljšo kvaliteto in primerno repertoarno politiko. Tega pa seveda ne bomo dosegli brez strokovnjakov, režiserjev in umetniških vodij. Dosedanja praksa je bila, da smo skušali reševati vprašanje kadra za amatersko dejavnost s tečaji in seminarji. Le-te redno prireja republiška zveza v Kopru v poletnih mesecih. Vendar pa ti tečaji do zdaj še niso rodili kdo ve kakih rezultatov, za kar je več vzrokov. Toda za tehnične strokovnjake smo že spoznali, da jih ne moremo izobraziti le s tečaji in najbrž velja to tudi za kulturne dejavnosti. S seminarjev dobimo prav tako amaterje in nikoli poklicnih kulturnih delavcev. Tudi osnutek perspektivnega plana ugotavlja, da potrebujemo za amaterska gledališča visoko kvalificiran kader, ki naj bi bil stalno zaposlen in ne le priložnostno. Ob takih amaterskih gledališčih s poklicnimi strokovnjaki bi se lahko verjetno v veliko večji meri razmahnila tudi klubska dejavnost, ki jo do zdaj poznamo bolj po obliki, kot pa po vsebini dela. Kar zadeva finančno plat, predvideva osnutek najprej vzgojo kadrov. Za seminarje in tečaje za 180 ljudi 7 milijonov 200 tisoč dinarjev in za redni študij strokovnega kadra (9) 31 in pol milijona. Za gledališko društveno dejavnost v Ajdovščini, Idriji, Ilirski Bistrici, Kopru, Novi Gorici, Sežani in Tolminu 13 in pol milijona, za amaterska in polpoklicno gledališče 92 milijonov (tu so šteti: Izola, Koper, Nova Gorica, Piran, Postojna in Tolmin). In končno še za menažersko službo, skupno v vseh občinah 87 milijonov. V končni številki to pomeni, da bi potrebovali samo za gledališko dejavnost v prihodnjih sedmih letih 231 milijonov 200 tisoč dinarjev.
Opomba
Oder mladih
Oznaka arhivskega gradiva
1964-11-3001-3100_3057
Javi napako na oder@slogi.si.