Sneguljčica v Kranju
C. C., Glas, 19. 12. 1964
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
Sneguljčica v Kranju
V petek je bila v Prešernovem gledališču prva premiera tega dela amater, odra. Sneguljčico so naštudirali za praznovanje novoletne jelke. V Prešernovem gledališču so povedali, da imajo razprodanih že šestnajst predstav, tako da bosta verjetno samo dve predstavi za »Izven«.
Trta in peta slika, vendar to izvira predvsem iz dejstva, da je to pač amatersko gledališče, kjer igrajo amaterji in da poleg tega v teh scenah nastopajo otroci v vlogah škratov. Prav pri škratih se tudi vidi režiserjeva težnja po tem, da bi otrokom podal Golia takšnega, kot je. Saj je izbral za škrate otroke in ne odrasle. Spomnimo se predstav Sneguljčice v Ljubljani pred leti, pa predstave leta 1953 v Kranju, kjer so nastopali v vlogah škratov odrasli ljudje in ne otroci in zaradi tega niso bile uspešne.
Režiral je HINKO KOŠAK, sceno pa je pripravil SAŠA KUMP. Zanimivo je, da režiser to pot ni uporabljal glasbe, ki bi imela izvor v samem dogajanju. Uporabljal je glasbo, ki je bila posneta na magnetofonski trak. Prav tako predstava ni bila pompozna, ampak je otroku skušala podati čim lepše vse literarne vrednote Golijevega dela. Scena se je funkcionalno vsklajala z dogajanjem. Prav tu se vidi izreden čut scenografa, ki je s stilizirano sceno veliko pripomogel k izvedbi režiserjeve zamisli, namreč da ustvari predstavo, ki ne bi toliko vplivala na otroka z zunanjim dogajanjem, ampak bi posegla v otrokov notranji svet. In moramo reči, da je to režiserju v pretežni meri uspelo. Lahko bi mu sicer očitali nekatere slabosti, ki so nastale po njegovi krivdi, tako na primer četudi ni imel kdove kako srečne roke pri sami izbiri, so, čeprav nekateri niso bili povsem dorasli svojim nalogam, izpadli kljub temu kot še vedno homogena in zaključena celota.
Igralski ansambel, ki je kljub temu, da režiser ni uvedel vseh statistov, ki jih predvideva avtor, še vedno štel skoraj trideset igralcev. Glavno vlogo je podala EDI- TA REŽUN. Lahko bi rekli, da ji morda manjkalo neke barvitosti, ki je za to osebo prav tako karakteristična kot vse ostale psihološke značilnosti. Kljub temu je uspela podati Sneguljčico dovolj dobro in nepotvorjeno. Kraljica, ki jo je igrala Irena Krapš, ni morda povsem uspešno izvršila svoje naloge. Je pa bila njena podoba kraljice nepotvorjena in kljub nekaterim šibkostim še vedno dovolj prepričljiva.
Maršal in lovec (JOŽE KOVAČIČ IN MIRKO CEGNAR) sta z vso rutino odigrala svoji vlogi. Sicer pa sta to že stara in prekaljena igralca, katerima ni bila nikakršna posebna težava narediti ta dva lika, tako da sta odgovarjala vsemu tistemu, kar otroci tako z veseljem sprejemajo. Namreč ti dve pozitivni osebi nosita v sebi nek prizvok novega in boljšega življenja, neko opozorilo, da kljub vsem slabostim v svetu, ki obstaja pred razkrinkanjem kraljice, so še dobri ljudje, ki so celo pribočniki kraljice. O princu, ki je sicer kazal ponekod še znake diletantstva, bi ne govorili veliko. Povedali, bi lahko le to, da je bil resda nekoliko medel, da pa je to nastalo predvsem zaradi še nedovršene dikcije. Dovolj prepričljiva sta bila Frice in Frace (MURKO, ZUPAN).
Tako so nas s svojo prvo letošnjo premiero kranjski gledališki amaterji prijetno presenetili. Uspelo jim je pripraviti čudovito darilo našim najmlajšim za novo leto. Morda je prav zaradi tega tako stehniziranega sveta, tako delo otrokom še veliko bolj blizu kot pa pravljice, v katerih nastopajo roboti in igrače iz trgovine, ki se ožive, in potem veselo dajejo zopet tisto, kar avtorji takih del kot je Sneguljčica, podajajo brez veleblagovnic, kjer prodajajo igrače.
C. C.
Ta članek še ni bil pregledan.
- Področja
- Gledališče Ljubiteljsko gledališče
- Osebe
- Sergej Murko Klavdija Zupan Edita Garčević Koželj Saša Kump Hinko Košak Mirko Cegnar Jože Kovačič Irena
- Producenti
- Prešernovo gledališče Kranj
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1964-12-3201-3300_3148