Ivan Grafenauer
Ljubljanski dnevnik, 30. 12. 1964
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
Ivan
Grafenauer
Dva dni pred koncem leta 1964 se je natihem poslovil od nas akademik dr. Ivan Grafenauer, dolgoletni tajnik razreda za filološke in literarne vede SAZU, ustanovitelj in upravnik inštituta za slovensko narodopisje. Življenje tega koroškega rojaka iz Ziljske doline je bilo en sam dolg delovni dan na polju slovenske književne zgodovine in slovenskega narodopisja. Njegova pot, ki ga je vodila iz Brda pri Šmohorju v Beljak, od tam na Dunaj in v Kranj, se je ustavila v Ljubljani.
Kot profesor na srednji šoli (v Kranju in v Ljubljani), je ves čas živel še eno življenje, življenje znanstvenega delavca, raziskovalca književne in narodopisne preteklosti. Temu drugemu delu se je mogel ves predati šele ko je stopil leta 1940 v pokoj. Tedaj je bilo njegovo ime že zdavnaj znano in priznano, saj je imel za sabo »Zgodovino novejšega slovenskega slovstva«, »Kratko zgodovino slovenskega slovstva« in dolgo vrsto pomembnih razprav v domačih in tujih znanstvenih časopisih. In vendar so tudi še po uradni upokojitvi nastala dela trajne vrednosti, prav študije o »Lepi Vidi« in »Kralju Matjažu«, zaradi katerih bo Ivan Grafenauer slovel še med poznimi rodovi.
Ta članek še ni bil pregledan.
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1964-12-3201-3300_3174