Sinoči prva predstava SG v Kulturnem
Primorski dnevnik, 13. 12. 1964
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU - 1850 - 1904 - 1945 - 1964
Sinoči prva predstava SG v Kulturnem
S sinočnjo krstno in svečano otvoritveno predstavo Kreftove igre «Po brezkončni poti» v uprizoritvi Slovenskega gledališča, se je v našem Kulturnem domu formalno začela nova sezona gledališča, v katero vstopa ne samo z monumentalnim, nalašč za to priložnost napisanim delom o našem največjem poetu Francetu Prešernu, temveč tudi z novimi, bolj rožnatimi perspektivami za svoje delovanje in za svojo umetniško rast.
Včerajšnji dan predstavlja zato, poleg dneva svečane otvoritve Kulturnega doma samega, datum, ki bo v narodni in kulturni zgodovini tržaških Slovencev in Slovencev v Italiji sploh, za našo gledališko ustanovo pa še posebno, zabeležen kot mejnik, za katerim ostaja skoraj dvajset let borb, prizadevanj in velikih naporov, da bi nam bile popravljene krivice in povrnjena škoda, ki nam jo je tudi na kulturnem polju povzročil fašizem, in pred katerim se odpira novo obdobje, ki postavlja pred vso slovensko skupnost tudi nove naloge.
S samim Kulturnim domom in s tem, da je Slovensko gledališče dobilo z njim svoji umetniški ravni in svojemu velikemu poslanstvu na meji dveh kultur in dveh svetov, primerno streho, še nikakor nismo dobili vsega, kar nam kot narodni, kulturno visoko razviti skupnosti, pripada. Kot to pridobitev cenimo in smo zanjo hvaležni državi, ki jo je z izpolnitvijo svečano prevzete mednarodne obveze, omogočila, tako poudarjamo, da nam italijanska država dolguje še mnogo, kar bi nam morala priznati in dati tudi mimo podpisanih obvez v samem skladu s svojo demokratično ustavo in z načeli, na katera se sklicuje. In ker iz dosedanjih izkušenj vemo, kako se ti dolgovi počasi, s težavami in mnogokrat tudi z namernim oviranjem izplačujejo, si žal težko predstavljamo, da se bodo v bodoče naše upravičene zahteve in potrebe uresničevale brez prizadevanj in brez naporov. Ta prizadevanja pa bodo bolj uspešna kolikor bolj bodo enotna in odločna in naloga, ki je pred nami, je prav v tem, da se ta enotnost nastopanja v korist vse naše narodne skupnosti čimbolj utrdi, da postane praksa vse naše dejavnosti mimo vsega, kar nas lahko na znotraj iz svetovnonazorskih stališč razdvaja.
Če je v tem osnovna naloga naših bodočih prizadevanj, pa postavlja novo nalogo pred nas tudi sama otvoritev Kulturnega doma in z njim otvoritev nove sezone Slovenskega gledališča. Gledališče samo prevzema nase nove naloge v zvezi s svojim repertoarjem in v zvezi s svojo umetniško ravnijo. Vemo sicer, da obstajajo glede repertoarja določeni pogoji, ki ne izhajajo samo iz kvalitetnih in kvantitetnih sposobnosti ansambla, toda vodstvo gledališča bo moralo - kot je to delalo z uspehom že doslej v še večji meri uskladiti te pogoje s svojim poslanstvom, ki je zapopadeno v treh osnovnih načelih: dvigati kulturno in umetniško estetsko raven našega ljudstva, krepiti v njem narodno zavest in ljubezen do slovenskega jezika, ter vršiti vlogo posredovalca kulturnih vrednot med našima soživečima narodoma in posredno s tem vplivati na nadaljnje medsebojno spoznavanje in razumevanje.
Da pa bo lahko gledališče to poslanstvo opravljalo čimbolj uspešno, je v veliki meri odvisno od vse naše javnosti. Ni prvič da poudarjamo, kako je obiskovanje gledaliških predstav važno za narodno zavest, za kulturno rast in za oblikovanje lastne duševnosti in da je torej obiskovanje gledaliških predstav dokaz notranje potrebe ne samo po uživanju gledališke umetnosti, temveč predvsem dokaz potrebe po umetniškem izživljanju, da je torej dokaz kulturne zrelosti, na katero smo tako ponosni. In če to še in še ponavljamo, delamo to zato, ker bi želeli, da bi noben kulturni slovenski človek, pa naj bo njegovo osebno gledanje na svet takšno ali drugačno, ostal ob strani, da bi življenje v našem skupnem Kulturnem domu teklo mimo njega; ker bi želeli, da bi kulturne in narodne mlačneže, ki žal obstajajo med nami, prav Kulturni dom ponovno pritegnil v vrste tistih, ki so že vsa ta leta bili zvesti gledališki umetnosti in v sklopu katerekoli kulturno-prosvetne organizacije aktivno ali pa tudi samo pasivno prispevali za našo kulturno rast.
Predvsem pa je naša želja, da bi se okrog Kulturnega doma strnila vsa naša mladina, tista, ki naj bi od prejšnjih in sedanjega rodu prevzela samo pozitivne lastnosti in zavrgla kot preživelo vse tisto, kar meče senco na našo narodno in kulturno zrelost; mladino, ki bi kulturno razvita in narodno zavedna znala izbrati pravo pot, tisto, ki jo je nakazal že pred davnimi leti naš veliki Prešeren, ko je zapel svoje preroške stihe.
S temi mislimi izrekamo Slovenskemu gledališču ob njegovi otvoritveni predstavi v Kulturnem domu željo, da bi mu bila umetniška pot v bodoče bolj uglajena kot doslej, da bi njegova umetnost, ki jo posreduje, ogrela srca vseh naših ljudi in da bi njegovo kulturno poslanstvo obrodilo še več in še bolj žlahtnega sadu kot doslej.
Prizor s sinočnje prve predstave v novem Kulturnem domu 1, Bratka Krefta Po brezkončni poti» (Prizori iz pesnikovega življenja). - Prešeren (Jožko Lukeš) in Ana (Miranda Cahari-ja). Prva ponovitev predstave bo danes ob 17. uri, nadaljnje ponovitve pa bodo od jutri dalje do sobote vsak večer ob 20.30 uri
Bratko Kreft: «Po brezkončni poti» Prizor s sinočnje krstne in otvoritvene predstave v Kulturnem domu
Ta članek še ni bil pregledan.
- Področja
- Gledališče
- Producenti
- SSG Trst
- Uprizoritve
- PO BREZKONČNI POTI, Babič, 1964
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1964-12-3201-3300_3318-3320-3321