Ob uprizoritvi KOVARSTVA IN LJUBEZNI
M. D., Dolenjski list, 29. 4. 1965
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
Ob uprizoritvi KOVARSTVA IN LJUBEZNI
V nizu proslav ob 600-letnici Novega mesta je bila minuli teden pomembna uprizoritev Schillerjeve tragedije »Kovarstvo in ljubezen« v izvedbi gledališča DPD Svobode Dušan Jereb in v režiji Franceta Kralja.
Že pred 14 leti so to delo na istem odru uprizorili dijaki novomeške gimnazije v režiji pokojnega profesorja Toneta Trdana. Tragedijo je napisal Schiller na begu pred samovoljo domačega kneza, ki je pesniku zaradi naprednih idej v njegovi drami »Razbojniki« prepovedal nadaljnje pisanje odrskih del. Med dvomesečnim bivanjem v podeželski gostilni blizu Mannheima je napravil Schiller osnutek tragedije z naslovom »Luise Millerin« in jo dokončal januarja 1783. leta. Okoliščine, v katerih je Schiller napisal tragedijo, nam pojasnijo, zakaj je pesnik na tako žgoč način prikazal vso pokvarjenost vladajoče klike tedanje dobe. Značilen je v tragediji tudi ponos revnih meščanov, ki si ne puste omadeževati časti in raje prenesejo preganjanje in grobo nasilje.
Pretresljivo je poročilo komornega služabnika o prizoru, kako so odhajali prodani mladi vojaki v tujino, da so s tem polnili knezovo prazno blagajno. Naravnost odvraten je lik tajnika, ki mu je Schiller dal simbolično ime »Wurm« črv. Res je bil Schiller pogumen, da si je upal napisati tako uničujočo kritiko tedanje družbe!
Morda je prav, da je novomeška igralska družina ob 600-letnici Novega mesta uprizorila to delo. Gotovo je prebivalstvo Novega mesta nekoč živelo v podobnih okoliščinah kot jih prikazuje Schiller v Kovarstvu in ljubezni.
Gledalci smo ob vsebini te tragedije začutili, da živimo danes v popolnoma drugačni družbi, v kateri si sami kujemo usodo, ki pa po naši lastni krivdi ni vedno najboljša.
Režiser in igralski ansambel so dostojno opravili svoje delo. Skromna, a učinkovita scena, jasna izgovorjava, dovolj živahen ritem igranja, dobra prostorska razporeditev igralcev, sorazmerno hitra menjava scen ter končno spretno okrajšano besedilo — vse to gre v priznanje režiserju. Igralci so po svojih močeh oblikovali osebe v tragediji. Posebno dognani so bili dvorni maršal (Ivo Pavšič), lady Milfordova (Marija Šali), Luiza (Alenka Bole-Vrabčeva), Friderik pl. Walter (inž. Miha Japelj) in njegov sin Ferdinand (Milan Bratož). Tajnik Wurm (Franc Kralj) je bil zlasti v maski pretirano odbijajoč. Uspešno sta nastopala godbenik Miller (Ante Kotar) in njegova žena (Rezika Povše). V stranskih vlogah je treba omeniti vestno naštudiran lik komornega sluge (Miro Saje) in dvorjanico Sofijo (Majda Rodič).
Prvič smo tokrat videli na našem odru igralko Alenko Bole-Vrabčevo v zahtevni vlogi, ki jo je zgradila v prepričljiv lik mlade žrtve. Odlikuje jo zlasti izredno čista odrska govorica in talentirano, čustveno podajanje notranjega življenja. Na ponovitvi je njeno vlogo odigrala Elica Keber, ki pa Luize razumljivo ni mogla podati tako izdelane. Nastop novih igralk v novomeškem gledališču je hkrati razveseljivo znamenje, da bomo poslej morda le večkrat videli doma naštudirane igre.
Priložnost je dana, da bi angažirali poklicno režiserko-absolventko igralske akademije. Sposobnosti novomeških igralcev bi v tem primeru gotovo še bolj prišle do izraza kot doslej.
M. D.
Prizor iz KOVARSTVA IN LJUBEZNI na novomeškem odru
Ta članek še ni bil pregledan.
- Področja
- Gledališče Refleksija in publicistika
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1965-04-3701-3800_3694