Preskoči na glavno vsebino
Oder Portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti
Enciklopedija

Vzdrževanje kulturnih domov

M. Svajncer, Večer, 4. 8. 1965

Dostop do članka je zaklenjen

Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.

  • Izpolnite vlogo za dostop

    Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.

    Izpolni vlogo
  • Dostop imam že odobren

    Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.

    Prijavi se
Vzdrževanje kulturnih domov SAMO DESETINA SLOVENSKIH OBČIN JE LANI DALA NEKAJ SREDSTEV ZA VZDRŽEVANJE IN POPRAVILA DVORAN ZA KULTURNE PRIREDITVE Vprašanje, kdo naj vzdržuje prostore za kulturne in druge prireditve, je enako pereče v krajih, kjer imajo skoraj razkošne kulturne domove (Velenje, Trbovlje, Zagorje itn.), kakor tam, kjer so domovi doslužili ali so potrebni temeljite obnove. Kdo naj daje znatne vsote denarja za lepe in velike domove, za njihovo čiščenje, tekoča popravila, za velike stroške za elektriko in kurjavo? Kulturne organizacije tega ne zmorejo. In kako naj revno podeželsko društvo samo obnovi dvorano, v kateri so strohnela tla, kjer so doslužili okenski okviri in se je okrušila streha? Ali more kako društvo ponovno usposobiti za gledališke in glasbene prireditve prostore, ki jih je kmetijska zadruga uporabljala za skladišče? V delovanju Svobod in kulturnoumetniških društev je več primerov, da so dramske skupine pripravile kako delo, ki je privabilo številne gledalce, predvsem z namenom, da bi z dohodkom popravile dvorano. Pri tem so seveda še nadalje ostale brez denarja za nakup najpotrebnejših rekvizitov, brez nujnih svetlobnih teles za osvetljevanje odra in brez dramske knjižnice, ki si je brez nje težko zamisliti načrtno delo amaterskega gledališča. Prosvetni servis v Ljubljani je izdal že precej strokovne literature in dramskih del, ki naj bi bila v pomoč umetniškim amaterjem pri njihovem delu. Toda precej dramskih skupin, pevskih zborov in klubskih sekcij na podeželju tega gradiva ne prejema, ker nima denarja za naročnino. Prav s tem, da ne uporabljajo niti te skromne strokovne literature, ki jo imamo, amaterske umetniške skupine same spodrezujejo korenine večji kakovosti in poglobljenosti svojega dela. Primeri, da so dramske skupi- Društveni delavci ugotavljajo, da se klubsko življenje, v katerega smo v Sloveniji vložili že precej sredstev in ga že nekaj let ponujamo našim ljudem, ne obnese predvsem zaradi tega, ker je to edina oblika dela, ki ne daje nobenega dohodka, razen tam, kjer imajo klubi točilnice pijač oziroma okrepčevalnice. Znatnejša vstopnina za klubske prireditve se ni obnesla. za programe dela in za pravilno uporabo kulturnih domov ter samostojnih dvoran. Spričo tega, da le desetina slovenskih občin v praksi izvaja to načelo, vprašanja seveda ni mogoče odstraniti z dnevnega reda. Tudi v sedanjem obdobju novih gospodarskih ukrepov in doslednega varčevanja bi mu morali dati poseben poudarek. Društev, ki sama vsaj za silo vzdržujejo dvorane, je namreč znatno manj kot društev, ki so zaradi slabih dvoran opustila kulturno delo. Zato so nekatere dvorane zmeraj bolj zanemarjene, čeprav so družbeno premoženje in je njihova vrednost še vedno precejšnja. Občinske in krajevne skupnosti so kljub varčevalnim ukrepom vendarle dolžne poskrbeti, da bi to, kar imamo, ohranili za prihodnost in primerno uporabljali. Osebno že precej časa nisem zasledila nobenega takega primera, čeprav bi bila pomoč dramske skupine vaški knjižnici povsem umestna, saj je delovanje gledaliških skupin in knjižnic namenjeno kulturnemu užitku in kulturni vzgoji človeka. Samo desetina slovenskih občin je lani določila nekaj sredstev za vzdrževanje in ureditev dvoran. Sočasno je analiza inštituta za sociologijo v Ljubljani (to analizo je naročil republiški sekretariat za prosveto in kulturo) pokazala, da primanjkuje dvoran v mestnih in občinskih središčih in da dvorane, ki so bile zgrajene pred vojno in po njej, povečini ne ustrezajo svojemu namenu ali pa so premalo uporabljane. Teoretično je vprašanje dvoran sicer postavljeno na trdna tla: kar sodi pod komunalne storitve, je naloga občin in krajevnih skupnosti, društva so dolžna skrbeti za programe dela in za pravilno uporabo kulturnih domov ter samostojnih dvoran. Spričo tega, da le desetina slovenskih občin v praksi izvaja to načelo, vprašanja seveda ni mogoče odstraniti z dnevnega reda. Tudi v sedanjem obdobju novih gospodarskih ukrepov in doslednega varčevanja bi mu morali dati poseben poudarek. Jean Y. M. Svajncer

Ta članek še ni bil pregledan.

Oznaka arhivskega gradiva
1965-07-4301-4400_4354
Javi napako na oder@slogi.si.