Muzej mask in karnevalov
Niko Kuret, Delo, 28. 7. 1965
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
Muzej mask
in karnevalov
V mednarodni ustanovi s sedežem v Belgiji
bo bogato zastopana Slovenija
Prva evropska konferenca za folkloro v Bruslju leta 1962 je med drugim soglasno sprejela priporočilo, naj bi se v doglednem času omogočila ustanovitev »Mednarodnega muzeja karnevala in mask«, po možnosti s sedežem v Belgiji. Priprave so zdaj končane, denarna sredstva zagotovljena. Kot kraj bodočega muzeja je določeno mesto Binche v Valoniji, ki slovi po vsej zahodni Evropi zaradi svojih izredno lepih tradicionalnih mask (»Gilles«). Muzeju je dodeljeno veliko poslopje (pet nadstropij!) nekdanjega dominikanskega samostana. Obsežna adaptacijska dela so v teku. Muzej naj bi odprli prihodnje leto.
Direktor muzeja Samu-el Glotz je trenutno na potovanju po Jugoslaviji, da bi spoznal njene glavne pokrajine, ki hranijo izročilo značilnih mask. Ves prejšnji teden je prebil v Sloveniji, kjer je v inštitutu za slovensko narodopisje SAZU v Ljubljani, pa tudi na terenu (Bohinj, Ptujsko polje, Bela krajina) študiral bogato slovensko gradivo. Imenovani inštitut je na njegovo prošnjo že lani prevzel skrb za zbiranje eksponatov iz Slovenije in skušal v tej smeri vzpostaviti zveze s sorodnimi ustanovami v drugih naših republikah. S subvencijo republiškega sklada za pospeševanje kulturnih dejavnosti je nabavil primerke najbolj značilnih in za evropski komparativni študij najpomembnejših mask iz Slovenije. Z bogato zbirko blizu 80 kosov bo tako slovenski oddelek v muzeju med najbolj reprezentativnimi. Zastopano bo Ptujsko oz. Dravsko polje (Korant in Picek iz Markovec, Velika rüsa iz Rogoznice), Zgornji Bohinj (ta star in Puátož), Cerkno (Pust, ta bršljanast, ta tirjast ter maski ta starega in ta stare), Drežnica nad Kobaridom (Pust in ta lepa), Brkini (Škoromat z zvonci, Škopit), Dobrepolje (Jajčar, Grbec, Kurent), Suha krajina (Kamela), celjska okolica (Košuta), vsega torej 18 različnih tipov mask.
G. Glotz je bil presenečen nad bogastvom mask v Sloveniji in je takoj izjavil, da bo odprl novi muzej s posebno razstavo slovenskega oddelka (po možnosti z eksponati iz drugih naših republik, kjer pa je raziskovanje mask, žal, še v povojih). Inštitut za slovensko narodopisje, katerega oddelek za ljudske maske, bo dotlej poskrbel še za znanstveno dokumentacijo eksponatov (zemljevidi, fotografije, literatura in bibliografija). Muzej naj bi se namreč razvil tudi v mednarodno študijsko središče najprej za evropske, pozneje za izvenevropske maske.
Znanstveno zanimanje za tradicionalne maske se je v svetu razvilo posebno po drugi svetovni vojni. Znanost je spoznala izredni pomen mask ne le kot etnografskega fenomena, marveč tudi kot predragocenega vira za študij kulturne zgodovine, veroslovja, etnopsihologije in drugih znanstvenih panog. Gradivo za to nudijo že jamske slikarije kamenodobskega človeka (v muzeju pripravljajo posebno dvorano za reprodukcije vseh slik predzgodovinskih maskirancev!). V tipološkem pogledu predstavljajo še danes žive in ohranjene slovenske maske, ki so jih naši etnografi vse do druge svetovne vojne komaj kaj upoštevali, »Evropo v malem«.
Ker je to izredno dragoceno gradivo danes v Sloveniji le borno razstavljeno (zbirka v Ptujskem muzeju je po krivici več kot skromna, Slovenski etnografski muzej v Ljubljani pa mora hraniti svojo zbirko v depójih v Goričanah!), sem na nedavnem posvetovanju v okviru Zavoda za folklorne prireditve v Ptuju predlagal ustanovitev »Osrednjega slovenskega muzeja mask« s sedežem v Ptuju. Z adaptacijo novih prostorov v ptujskem gradu bi se dala postaviti reprezentativna zbirka vseh slovenskih mask, kar bi ne bila samo pomembna znanstvena pridobitev, ampak tudi koristna turistična privlačnost. Ptujski muzej naj bi se čimprej lotil priprav za takšno zbirko!
NIKO KURET
Ta članek še ni bil pregledan.
- Področja
- Refleksija in publicistika
- Osebe
- Niko Kuret
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1965-07-4301-4400_4403