Televizijski s fiziognomijo
L. S., Večer, 4. 8. 1965
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
TELEVIZIJSKI
S FIZIOGNOMIJO
Glasbena porota, kakršna koli je že in kolikor koli zbuja pri nekaterih odpor, je tudi tokrat dokazala, da sodi med najbolj televizijske oddaje, da izredno sugestivno riše sicer predvsem zgolj zunanjo, nutno podobo našega današnjega mladega, toda ne samo mladega človeka, da pa še vedno ni našla najsrečnejše rešitve, kako vzgajati glasbeni okus popevkarskega poslušalstva (to je eden ciljev organizatorjev te oddaje...), saj je bila porota vse preveč heterogena v svojih sodbah: skladatelj Ljubo Kuntarič je preveč podlegel lepo zaokroženi melodiki posmeznih popevk in izjavil, da mu ritmika ni preveč pri srcu, igralka Mira Banjac je sicer simpatično, vendar s precej opernimi merili ocenjevala popevkarske dosežke, Svetlana Makarovič, sestavljalka popevkarskih tekstov, pa je pokazala lep smisel za resnično kakovostno popevko, za prizadevanja, naslanjajoča se že na jazzovski izraz, vendar je svoje sodbe razglašala le za nekaj odtenkov preveč vzvišeno, da ne rečem domišljavo in tako (v smislu vzgoje mladega občinstva, ki naj bi ga komentarji izza porotniške mize prepričevali, ne pa morda odbijali) popolnoma pravilno in upravičeno kot najboljše izbranim popevkam prej škodila kot koristila. Predstavnik občinstva pa je bil popolnoma odveč, ne samo tokrat, temveč vedno, saj ima vendar občinstvo kot ocenjevalni faktor na razpolago svoj aplavzometer...
A propos aplavzometer: na zadnji oddaji je bilo videti, kot da ni popolnoma zanesljiv, saj je dva prav gotovo nad maksimalnih deset točk segajoča aplavza ocenil različno, enega z deset, drugega z devet. Pa ne da bi se organizatorji oddaje hoteli s tem korigirajočim posegom izogniti ponovne izločevalnemu ploskanju ob dveh popevkah z istim številom točk?
Rad bi verjel, da je tako bilo samo videti.
Ringaringaraja, celjski gledališki satirični večer, je bil prav uspelo prenesen z odra na male televizijske ekrane, nekaj časovno določenih poant (pomaranče ob prazniku republike) je šlo sicer mimo gledalcev, je pa kljub temu ostalo še toliko udarnega, da je treba pozdraviti odločitev televizijskega vodstva o vključitvi satiričnega kabareta v poletni program ljubljanskega studia, ki se je odlikovala še s prav sugestivnim televizijskim izrazom.
Večer s takima oddajama in še zanimivim prispevkom V kinu bomo videli ter harmonikarsko virtuoznostjo bratov Petkovič se pa gleda...
L. S.
Ta članek še ni bil pregledan.
- Področja
- Film in TV Refleksija in publicistika
- Osebe
- Svetlana Makarovič
- Producenti
- SLG Celje
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1965-08-4401-4500_4341