Velik uspeh Mariborčanov na Hvaru
Olga Ratej, Pavao Cindrič, M. S., Delo, 30. 7. 1965
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
Naš pre TVornik
Rio de Janeiro, Januarska reka, je eno od desetih največjih m tudi najlepših mest na svetu. Njegovi prebi'Vallci
se imenujej,o camoca in to pomeni: Brazilci in še nekaj
zraven. To »zraven« je težko določl(iivo in za nas tudi tež/ko
razum:ljii.vo. Carioca, smo stišali v nedeljski oddaji, so
dvanajst mesecev v letu, razen treh dni, strpni meščani,
brea: večje potrebe po tekstilu, brez httrice pri delu, brez
nulje po trdnejši strehi. Toda njihova bedna biwaddšča na
blaronili poboojii.h imaj,o naijrazkošne,jši razgJed na svetu,
na Sladkorno kopo in pJa.žo Copacabano in Rio se v mraku
spremeni v največjo promenado na svetu. Reke ljudi in
V5eh ras se lagodno s~Jajo :,od milijoni luči, po valovnem mozaiku ob Copacabani,- kjer sta pesek dn voda za
vse zastonj. V Riu je vse ogromno, od množic do stadiona.
A najrvečji je karneval. Prav.iijo mu najrazko.5nejša pred-
&taiva na svetu. Dvanajst mesecEl!V se camioca pripravljajo
na tri dneve te :predstave, ko se lagodnost sprevrže v divjost gibanja zaradi g,tbanja, v rttem sambe, v srečo
!i.rvlljenja, ki je tako eiliklratno. Dvanajst mesecev hramjo
denar za :razkošne, ra2lkošnejše, najra:zikošnejše kostume.
V treh magičnih dneh je Rio ena sama kllllisa 2€odowne
in sedanj•osti in med njima ni mej, kakor ni mej več med
revnimi in bogatimi. Vsi zadrhtijo v strasti opojnega,
neskončnega, poganskega plesa. Ko je vsega konec, ko
Orfeji najdejo in izgubijo Evridike, ko se vrne vsakdan,
z metlami, z avtomobili, z alkoholom in utrujenostjo,
nebotičnflti
iz blata spet tmo ZJro na nebortičnike iz jekila
in stekla. Toda ne za dolgo: treba je misliti na naslednji
karneval. štediti, vaditi sambo, kaj.ti _letos, za štiristoletnico Ria de Janeira, bosta izjemoma kar dva karnevala.
V mrtvašnicah je po.Jdrugi ducat mrtvih od plesa, v bolnišnicah kakih deset tisoč ranjenih m po,polnoma izčrpa.
nih ... a tako je rpač vsako lerto.
Ne, to je težko pojmit! ravnodušnemu Srednjeevropcu.
Pa vendar: kakšna paša za oči! Kakšno resnično doživetje!
Da bi premostila čas med Karnevalom in prenosom
koncerta Haydnovih Letnih časov iz Dubrovnika pod vodstvom Lovra Matačica, je naša tcleVlizi,ja za ohramtev
V'7Jd.11šja, čara, opoja, muzike iz;braila s1ovenski lutkorv!lli
film Don Pedro. V tem filmu debeJ kaipitalist i2lkorišča
revne Južnoamerikance, dokler se mu ne postavi_jo po r_oču, usekajo sbrelii in kapitalist konča v ječi, kot mu priti.če.
Naijbrž je ta poanta manjkala Kairnevalu.
OLGA RATEJ
,,Velik uspeh
Mariborčanov na Hvaru
Amatersko gledališče Svobode Slava Klavora v
Mariboru je s predstavo Behanovega Talca navdušilo občinstvo zveznega festivala na Hvaru
Kritik zagrebškega Vjesnika na
festivalu gledaliških amaterjev Jugoslavije na Hvaru Pavao Cindrič poroča v svojem listu o velikem uspehu amaterskega gledališča Svobode Slava Klavora na
tej prireditvi. Cindrič pravi:
- Amatersko gledališče Slava
Klavora iz Maribora, ki deluje že
vrsto let pod vodstvom režiserja
Janeza Karlin, nas je prijetno presenetilo, pravzaprav je izpolnilo to, kar smo od tega uglednega
ansambla pričakovali. Režiser
Karlin se je spoprijel s težavami,
ki jih skriva v sebi zahtevno delo irskega dramatika Brendana
Behana, in s svojo skupino dosegel vidne rezultate. Zelo dobro
je mizanscensko rešil velik »promet« na odru ter ustvaril logično in zanimivo razvrstitev odrskega prostora, ki je omogočila
igralcem, da se brez vsakih težav in sproščeno gibljejo po odru.
Nadalje mu je uspelo doseči tako
lahkotnost odrskega izraza, kakršne na amaterskih odrih ne srečamo pogosto. Seveda vsega tega
ne bi bilo mogoče uresničiti, če
režiser ne bi imel na voljo v resnici prvovrstnih igralcev, ki so
bili ta večer izjemno razpoloženi.
Ko govorimo o igralskih stvaritvah, moramo najprej omeniti
imenitno igro Miloša Škergeta v
vlogi Pata. Škerget je igralec z
veliko odrsko močjo in z bogato
zniansiranim talentom. Pat je na
odru dominiral. Škergetova igralska zmogljivost vsekakor presega
meje amaterstva. Na drugem mestu je bila interpretacija Vere Videčnikove, ki je svojo gospodično
Gilchrist ustvarila življenjsko in
prepričljivo. Dalje je tu Meg Dillon Polonce Štefančeve, prav tako
pomembna stvaritev nadarjene
igralke, ki ji je od začetka do
konca uspelo obdržati intonirano
inteziteto igre. Od drugih igralcev zaslužijo vse priznanje Mira
Turičnik (Teresa), Milan Marin
(Skot) in Jože Protner (Lesli),
skratka: ves ansambel je disciplinirano izpolnil svojo nalogo in s
tem omogočil visok dosežek celotne predstave. Dobro je bila
vključena v igro tudi sugestivna
konferansa Milene Muhičeve.
Pavao Cindrič
P. S. Če bi tak uspeh dosegle
kakšne »zvezde« bi jim Mariborčani pripravili lep sprejem. Kulturniški uspehi gredo vedno mimo.
In pri amaterskem gledališču Svabode Slava Klavora se ne bo nič
spremenilo, tudi vnaprej bodo delali brez primernih prostorov in
celo brez dvorane. M. S.
»ČLOVEK NI PTICA« je naslov filma scenarista in režiserja Dušana Makavejeva. Film so posneli v produkciji
»Avala filma«; v glavnih vlogah nastopajo Milena Dravić (na sliki), Janez Vrhovec, Boris Dvornik, Stojan
Aradjelović in Eva Ras.
Ta članek še ni bil pregledan.
- Področja
- Film in TV Ljubiteljsko gledališče
- Producenti
- Adrian Film
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1965-08-4401-4500_4384