Preskoči na glavno vsebino
Oder Portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti
Enciklopedija

Velik uspeh Mariborčanov na Hvaru

Olga Ratej, Pavao Cindrič, M. S., Delo, 30. 7. 1965

Dostop do članka je zaklenjen

Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.

  • Izpolnite vlogo za dostop

    Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.

    Izpolni vlogo
  • Dostop imam že odobren

    Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.

    Prijavi se
Naš pre TVornik Rio de Janeiro, Januarska reka, je eno od desetih največjih m tudi najlepših mest na svetu. Njegovi prebi'Vallci se imenujej,o camoca in to pomeni: Brazilci in še nekaj zraven. To »zraven« je težko določl(iivo in za nas tudi tež/ko razum:ljii.vo. Carioca, smo stišali v nedeljski oddaji, so dvanajst mesecev v letu, razen treh dni, strpni meščani, brea: večje potrebe po tekstilu, brez httrice pri delu, brez nulje po trdnejši strehi. Toda njihova bedna biwaddšča na blaronili poboojii.h imaj,o naijrazkošne,jši razgJed na svetu, na Sladkorno kopo in pJa.žo Copacabano in Rio se v mraku spremeni v največjo promenado na svetu. Reke ljudi in V5eh ras se lagodno s~Jajo :,od milijoni luči, po valovnem mozaiku ob Copacabani,- kjer sta pesek dn voda za vse zastonj. V Riu je vse ogromno, od množic do stadiona. A najrvečji je karneval. Prav.iijo mu najrazko.5nejša pred- &taiva na svetu. Dvanajst mesecEl!V se camioca pripravljajo na tri dneve te :predstave, ko se lagodnost sprevrže v divjost gibanja zaradi g,tbanja, v rttem sambe, v srečo !i.rvlljenja, ki je tako eiliklratno. Dvanajst mesecev hramjo denar za :razkošne, ra2lkošnejše, najra:zikošnejše kostume. V treh magičnih dneh je Rio ena sama kllllisa 2€odowne in sedanj•osti in med njima ni mej, kakor ni mej več med revnimi in bogatimi. Vsi zadrhtijo v strasti opojnega, neskončnega, poganskega plesa. Ko je vsega konec, ko Orfeji najdejo in izgubijo Evridike, ko se vrne vsakdan, z metlami, z avtomobili, z alkoholom in utrujenostjo, nebotičnflti iz blata spet tmo ZJro na nebortičnike iz jekila in stekla. Toda ne za dolgo: treba je misliti na naslednji karneval. štediti, vaditi sambo, kaj.ti _letos, za štiristoletnico Ria de Janeira, bosta izjemoma kar dva karnevala. V mrtvašnicah je po.Jdrugi ducat mrtvih od plesa, v bolnišnicah kakih deset tisoč ranjenih m po,polnoma izčrpa. nih ... a tako je rpač vsako lerto. Ne, to je težko pojmit! ravnodušnemu Srednjeevropcu. Pa vendar: kakšna paša za oči! Kakšno resnično doživetje! Da bi premostila čas med Karnevalom in prenosom koncerta Haydnovih Letnih časov iz Dubrovnika pod vodstvom Lovra Matačica, je naša tcleVlizi,ja za ohramtev V'7Jd.11šja, čara, opoja, muzike iz;braila s1ovenski lutkorv!lli film Don Pedro. V tem filmu debeJ kaipitalist i2lkorišča revne Južnoamerikance, dokler se mu ne postavi_jo po r_oču, usekajo sbrelii in kapitalist konča v ječi, kot mu priti.če. Naijbrž je ta poanta manjkala Kairnevalu. OLGA RATEJ ,,Velik uspeh Mariborčanov na Hvaru Amatersko gledališče Svobode Slava Klavora v Mariboru je s predstavo Behanovega Talca navdušilo občinstvo zveznega festivala na Hvaru Kritik zagrebškega Vjesnika na festivalu gledaliških amaterjev Jugoslavije na Hvaru Pavao Cin­drič poroča v svojem listu o velikem uspehu amaterskega gledališča Svobode Slava Klavora na tej prireditvi. Cindrič pravi: - Amatersko gledališče Slava Klavora iz Maribora, ki deluje že vrsto let pod vodstvom režiserja Janeza Karlin, nas je prijetno presenetilo, pravzaprav je izpolnilo to, kar smo od tega uglednega ansambla pričakovali. Režiser Karlin se je spoprijel s težavami, ki jih skriva v sebi zahtevno delo irskega dramatika Brenda­na Behana, in s svojo skupino dosegel vidne rezultate. Zelo dobro je mizanscensko rešil velik »promet« na odru ter ustvaril logično in zanimivo razvrstitev odrskega prostora, ki je omogočila igralcem, da se brez vsakih težav in sproščeno gibljejo po odru. Nadalje mu je uspelo doseči tako lahkotnost odrskega izraza, kakršne na amaterskih odrih ne srečamo pogosto. Seveda vsega tega ne bi bilo mogoče uresničiti, če režiser ne bi imel na voljo v resnici prvovrstnih igralcev, ki so bili ta večer izjemno razpoloženi. Ko govorimo o igralskih stvaritvah, moramo najprej omeniti imenitno igro Miloša Škergeta v vlogi Pata. Škerget je igralec z veliko odrsko močjo in z bogato zniansiranim talentom. Pat je na odru dominiral. Škergetova igralska zmogljivost vsekakor presega meje amaterstva. Na drugem mestu je bila interpretacija Vere Vi­dečnikove, ki je svojo gospodično Gilchrist ustvarila življenjsko in prepričljivo. Dalje je tu Meg Dil­lon Polonce Štefančeve, prav tako pomembna stvaritev nadarjene igralke, ki ji je od začetka do konca uspelo obdržati intonirano inteziteto igre. Od drugih igralcev zaslužijo vse priznanje Mira Turičnik (Teresa), Milan Marin (Skot) in Jože Protner (Lesli), skratka: ves ansambel je disciplinirano izpolnil svojo nalogo in s tem omogočil visok dosežek celotne predstave. Dobro je bila vključena v igro tudi sugestivna konferansa Milene Muhičeve. Pavao Cindrič P. S. Če bi tak uspeh dosegle kakšne »zvezde« bi jim Mariborčani pripravili lep sprejem. Kulturniški uspehi gredo vedno mimo. In pri amaterskem gledališču Sva­bode Slava Klavora se ne bo nič spremenilo, tudi vnaprej bodo delali brez primernih prostorov in celo brez dvorane. M. S. »ČLOVEK NI PTICA« je naslov filma scenarista in režiserja Dušana Makavejeva. Film so posneli v produkciji »Avala filma«; v glavnih vlogah nastopajo Milena Dravić (na sliki), Janez Vrhovec, Boris Dvornik, Stojan Aradjelović in Eva Ras.

Ta članek še ni bil pregledan.

Javi napako na oder@slogi.si.