Mednarodno in bilateralno sodelovanje
Marina Golouh, Delo, 7. 8. 1965
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
Film
Mednarodno in bilateralno sodelovanje
Pred novim italijansko-jugoslovanskim filmskim festivalom?
V Pulju so letos »na tiho« sklenili, da se bodo jugoslovanski filmski kritiki, če gre vse po sreči, v prihodnje večkrat srečali z italijanskimi profesionalnimi kolegi, da bi ti stiki, če bodo realizirali pričakovanja, lahko privedli do ene izmed originalnih manifestacij v mednarodnem filmskem življenju, in da je sploh že skrajni čas bolje seznaniti italijansko pa naše občinstvo z dosežki italijanske kinematografije.
Iniciatorji tesnejše zveze med italijanskimi in jugoslovanskimi filmskimi kritiki so predlagali, da bi se Porretta Terme in Opatija združile v organiziranju mednarodnega filmskega festivala, ki naj bi poudaril jugoslovansko-italijansko sodelovanje in združeval cineaste z zahoda pa iz socialističnih držav. (že letošnji prvi filmski festival v Pesaru je dokazal, kako lahko organizatorji - tokrat so bili to italijanski socialisti in komunisti skupaj, oziroma tako usmerjeni kritiki - odpro pot direktni polemiki o vlogi in pomenu filma v današnjem svetu, glede in ne glede na njegovo različnost, na sprotujočo si družbeno usmerjenost, ob današnjem gledalcu, kakršen že je.)
Iniciatorji prihodnje skupne italijansko-jugoslovanske filmske akcije so znani italijanski filmski kritik revije »Rinascita«, komunist Mino Argentieri, ki je bil tudi med iniciatorji festivala v Porretta Termah, tedaj, pred leti, ko je festival organizirala skupina naprednih italijanskih publicistov, režiserjev in scenaristov kot protiutež uradnim Benetkam (pozneje se je usmerjenost beneškega filmskega festivala pod vodstvom socialista Chiarinija odločno spremenila), in z Argentierijem posebna, v ta namen imenovana komisija upravnega odbora Združenja filmskih in TV kritikov in publicistov Jugoslavije.
Kolikor je doslej znanega, je Opatija dokaj zainteresirana za organizacijo takega festivala z mednarodnim značajem. Pripravljena je celo finančno pomagati. Prvi razgovori z odgovornimi ljudmi so tudi pokazali, da so tudi zvezni in nekateri republiški organi z zanimanjem sprejeli to novico, še več, da predvidoma kanijo festivalske organizatorje celo materialno podpreti. Pri čemer je seveda treba reči še, da bo festival tudi turistično močno koristil.
Naša komisija (v njej so Stevo Martini, Žika Bogdanović, Sveto Ostojić, Aco Štaka in menda še nekateri drugi) je že dala svojim italijanskim kolegom preliminarni predlog za obliko in vsebino bodočega skupnega festivala, ki naj bi imel dve izhodišči: mednarodno in bilateralno. V okviru splošnega mednarodnega festivala, ki bi posebej naglaševal sodelovanje med filmskimi umetniki in kritiki iz zahodnih in socialističnih držav, bi pokazali vsako leto izbrane filme raznih kinematografij - in to tako, da bi se prva polovica festivala odvijala v Porretta Termah, druga pa v Opatiji (prihodnje leto, prvič, v obrnjenem zaporedju). Na bilateralno jugoslovansko-italijanskem polju bi pa, poleg festivala, italijanskemu in jugoslovanskemu občinstvu redno kazali posebne selekcije italijanskega in jugoslovanskega filma.
O nečem vseeno premišljujem: kateri bodo ti »izbrani filmi«, ki bodo opravičili popolnoma nov značaj festivala? Festival v Pesaru je letos nedvomno uspel, in to povsem delovno, skromno, angažirano: tako zelo, da smo si morali priznati: lahko nas je sram, ker so italijanski kritiki socialisti in z njimi tudi nekateri izrazito komunistično usmerjeni filmski publicisti ne glede na mnoge težave odprli odkrito pogovor o »novem filmu«, kakršen že je, oziroma kakršen bi moral biti kot močan posredni izpričevalec spremenjenih razmer v svetu, nekomunikativnosti po eni strani, upora zoper vsakršno dogmo po drugi, i. t. d. skratka s pogledom naprej so storili, kar bi nemara morali najprej storiti mi, ko že tako opevamo svoje napredno poslanstvo.
Toda festival v Pesaru je zelo natanko opredeljen in novi filmi so zares novi, po vsebini in obliki. (Pripis: Jugoslavija se za svoj uspeh na festivalu sploh ni potrudila, komaj da je vedela zanj...) Nemara se bo bodoča fizionomija Opatije oziroma Porrette (o tem simpatičnem topliškem kraju z nekaj več kot 3.000 prebivalci in bogato partizansko minulostjo okrog smo že poročali 1962. leta, ko je bil tam festival, zadnje čase so se v Porretti po Benetkah ali pa pred njimi sestajali napredni kritiki zgolj za specialno organiziranimi »okroglimi mizami«) oblikovala šele v prihodnjih mesecih. Želimo lahko samo, da bi dobila zelo natančne, zares izredne poteze. Drugače iz dobrih namenov ne bo nič, saj je filmskih festivalov na svetu veliko (in preveč). Kar pa zadeva bilateralno sodelovanje - takoj ga podpiramo, kolikor je moč!
MARINA GOLOUH
- Osebe
- Enrica Carini
- Opomba
- Puljski filmski festival; napovednik;
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1965-08-4401-4500_4418