Preskoči na glavno vsebino
Oder Portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti
Enciklopedija

Tudi amaterji so imeli svoj Pulj

Mario Šubic, Delo, 15. 8. 1965

Dostop do članka je zaklenjen

Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.

  • Izpolnite vlogo za dostop

    Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.

    Izpolni vlogo
  • Dostop imam že odobren

    Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.

    Prijavi se
Tudi amaterji so imeli svoj Pulj Uspeh dveh ljubljanskih kineamaterjev na prvem medklubskem festivalu Zdi se, da je dobila festivalska vnema pri naših kinea­materjin še eno obliko tekmovanja: poleg doslejšnjin zveznih in republiških revij, ki jih prirejajo vsako leto fotokinozveze Ljudske tehnike, se je letos na prevečer vsakoletnega velikega filmskega festivala v puljski areni končal njihov prvi medklubski festival. Posvetovanje udeležencev pa je podčrtalo zahtevo po večjem sodelovanju klubov, ki so tokrat ubrali pot medsebojnega spoznavanja, in obratno, pot od spodaj navzgor. Predstavniki kinoklubov so zahtevali kritičnejšo oceno festivalskih filmov, ki tudi tokrat z redkimi izjemami niso prinesli velike osvežitve, in poudarili so zahtevo po tesnejši povezavi kinozvez z osnovnimi organizacijami Ljudske tehnike. Dobro pripravljenemu festivalu je bilo predloženih 54 amaterskih filmov, za predvajanje pa je bilo odbranih 22. V komisiji za izbor in v žiriji so bili naši ugledni filmski delavci. Čeprav so bili pripuščeni vsi filmi, izdelani lani in letos, ter vabljeni vsi klubi Jugoslavije, je bil odziv šele po vztrajnem, direktnem posredovanju širši. Smo tudi od filmskih festivalov utrujeni ali imamo premalo pokazati? Prireditelj je bil Filmski klub Jelen v Pulju ob pokroviteljstvu Kinokluba Beograd. V poudarjenem iskanju sodobnega filmskega izraza pri amaterskem snovanju pa sta oba kluba našla nekaj zelo spodbudnih oblik priznanja. Sodelovali so kinoklubi iz Beograda, Niša, Novega Sada, Zagreba, Pulja, Pitomače, Splita, Prevalj in Ljubljane. Zanimiva značilnost: preutež so imeli igrani in žanrski filmi, dokumentarci so bili v manjšini. Žirija je podelila zlato plaketo mesta Pulja Akademskemu kinoklubu Branko Krsmanović iz Beograda, srebrno kinoklubu Split, bronasto plaketo pa kinoklubu Odsev iz Ljubljane. Za najboljši film festivala je bil izbran žanrski film avtorja Save Trifkovića Ruke ljubičastih daljina (Roke vijoličastih daljav) iz Kinokluba Branko Krsmanović. Avtorjem je žirija od desetih predvidenih nagrad brezplačne udeležbe na prihodnjem medklubskem festivalu podelila osem, in sicer: Lordanu Zafranoviću (Kinoklub Split) za film Dnevnik, Karpu Ačimoviću (Kinoklub Odsev) za film Divjad, Svetoliku Maričiću (Kinoklub Beograd) za film Feniks, Juretu Pervanji (Kinoklub Odsev) za film Blues 7, dr. Mihovilu Pansiniju (Kinoklub Zagreb) za film WC (Zahod), Vasku Preglju (Kinoklub Ljubljana) za film Fantazija, Borku Niketiću (Kinoklub Beograd) za film Ahasver ter Savi Trifkoviću (Akademski kino klub Branko Krsmanović) za Ruke ljubičastih daljina. Najboljši igralni film festivala je bil Blues 7 Jureta Pervanje, najboljši dokumentarec pa WC (Zahod) dr. Mihovila Pansinija. Klubom nagrajenih avtorjev je podelila Kulturno prosvetna skupnost Srbije komplete knjig najnovejših kapitalnih izdaj s področja filma. Obenem je prejel mladi ljubljanski Odsev diplomo Kulturno prosvetnega sveta Jugoslavije kot klub, ki je dosegel na festivalu največ uspeha z 8 mm trakom. Diplomo Jugoslovanske kinoteke je prejel režiser Sava Trifković zaradi svojega čistega filmskega jezika v Rokah vijoličastih daljav. Za najboljši film iz življenja mladih ljudi, Zgodbo (Priča) pa je prejel diplomo Kinozveze Hrvatske Krešo Boljević iz Kinokluba Split. Trije prvonagrajeni klubi so prejeli triletno predplačilo za »Filmsko kulturo« ter sarajevski »Odjek«. Naj pripomnimo, da je, čeprav morda nekoliko pod vplivom klasičnih vzorov, Trifkovićeva žalobna filmska meditacija Ruke ljubičastih daljina s svojo izvrstno kamero in montažo globoko prevzela, medtem ko sta presenetila ljubljanska študenta Pervanje in Ačimović z drznim, modernim prijemom in kamero. Splitčan Lordan Zafranović je s filmom Dnevnik, ki smo ga že videli jeseni na zveznem festivalu v Ljubljani, spričo »uspelega poskusa režijskega oblikovanja intimnega sveta v mladem človeku« prejel za nagrado kamero. Domiselno, čeprav še močno neoblikovano hotenje je bil tudi kolorfilm Fantazija mladega Ljubljančana Vaska Preglja. Sveži dih naših obmejnih poljan je tudi privel s Steljera­jo, barvanim dokumentarcem Vaclava Bromana iz Prevali. Megličeva Na konicah prstov in Vizijo ter Cilarjev Noli tangere smo že videli doma, Megličevi Kontrasti so vsebinsko bogat, vendar še neprečiščen eksperiment. Nesporni favorit za posebno nagrado pa je bil Niketićev Ahasver, navzlic preprosti, a spretno montirani kameri. Ti mladi avtorji iščejo vsak svoj, ali vsaj sodoben filmski izraz. In četudi jih specifičnost tega izraza v amaterskem filmu, brez dialoga in napovedovalca zavaja v nejasno izpoved malone pri vseh prikazanih filmih, so njihova hotenja v bistvu dragocena in priznanja vredna. To vsekakor zanimivo in spodbudno srečanje na medklubski ravni je prvič dotiral, ob domači kulturnih ustanov, Kinoklub Beograd. Če bodo tudi v prihodnje imeli naši medrepubliški organi zanj razumevanje in prispevali nekaj sredstev, naj bi mali puljski festival postal nova tradicija jugoslovanskih kineamaterjev. MARIO ŠUBIC

Ta članek še ni bil pregledan.

Javi napako na oder@slogi.si.