Dvajset let slovenskega filma
Slovenski vestnik, 20. 8. 1965
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
Dvajset let
slovenskega filma
Pred dobrimi 25 leti se je Prežihov Voranc pričel zavzemati, da bi Slovenci dobili svoj film. Njegova pobuda je bila po zmagi nad fašizmom ter po nacionalni in socialni osvoboditvi slovenskega naroda uresničena. Pred 20 leti so Slovenci gledali svoj prvi film. Bil je to dokumentarni film »Ljubljana pozdravlja svoje osvoboditelje«. Par let pozneje, leta 1948 je bil zgotovljen prvi slovenski celovečerni igrani film »Na svoji zemlji«.
Za tem filmom so kljub težavam, s katerimi se prav na tem področju neizogibno srečuje mali narod, kakor je slovenski, pričeli slediti novi filmi, celovečerni igrani enako kot dokumentarni in kulturni. Ob dvajsetletnici prvega slovenskega filma, dokumentarnega »Ljubljana pozdravlja svoje osvoboditelje«, gledata slovenska filmska umetnost in industrija že na dokaj lepo število filmov, ki so bili medtem zgotovljeni: 29 igranih in približno 400 kratkih dokumentarnih in kulturnih filmov, ki jih igrajo slovenski kinomatografi, katerih število se je od 64 leta 1939 povečalo medtem na 265. Mnogi od njih so si s svojo vsebino, tematiko in umetniško vrednostjo utrli pot v svet, mnoge od njih smo lahko gledali in spoznali tudi koroški Slovenci.
Dobra tretjina slovenskih igranih filmov nam prikazuje herojsko narodno osvobodilno borbo slovenskega naroda. Ti filmi, med njimi zlasti trakovi »Na svoji zemlji«, »Dolina miru«, »Trenutki odločitve« in »Balada o trobentici in oblaku« so verna podoba in spretna filmska izpoved borbe in volje slovenskega ljudstva do življenja in samostojnega kovanja svoje usode. Ti filmi so slej ko prej priljubljeni in tudi mlada generacija jih vedno spet rada vidi na repertoarjih kinomatografov.
Toda tudi večina ostalih igranih filmov ima svojo trajno vrednost. Med njimi so zlasti filmi, ki so bili posneti po slovenski klasični literaturi. To so »Kekec«, »Jara gospoda« in »Tri zgodbe«, v novejšem času pa film mednarodnega slovesa »Samorastniki«. Z vsemi temi in drugimi slovenskimi filmi pa je v njih dozoreval tudi slovenski nacionalno-osebnostni izraz, z njim pa je tudi rasla umetniška raven slovenskega filma, ki je posebej vidna v delih »Pet minut raja«, »Balada o trobentici in oblaku«, »Veselica« ter »Ples v dežju« in »Peščeni oblak«.
Nekaj nadaljnjih filmov je bilo posnetih v koprodukciji s filmskimi podjetji Jugoslavije in inozemstva. Ob svoji dvajsetletnici pa imajo slovenska filmska podjetja pripravljenih še dolgo vrsto napisanih scenarijev za nadaljnje filme. Pravijo, da je teh okoli 500. Slovensko ljudstvo želi, da bi jih moglo kmalu videti in spoznati njihovo vsebino.
Ta članek še ni bil pregledan.
- Področja
- Film in TV
- Osebe
- Voranc Prežihov
- Uprizoritve
- KEKEC, Tiran, 1959 SAMORASTNIKI, Kislinger, 1961
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1965-08-4501-4600_4483