"Vojna in mir" - pravi praznik
Marina Golouh, Delo, 6. 9. 1965
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
Filmske Benetke 1965
,,Vojna in mir" - pravi praznik
Vse kaže, da Fellinijevih duhov ne bo na festival v Benetke
OD NA ŠE POROČE VAL KE
Zaradi Fellinijevega filma »Giulietta in duhovi« je bilo na Lidu zadnjih sedem dni toliko živčnosti, da z njo res ne želimo vznemirjati naših bralcev prav za začetek novega tedna. Vse kaže, da so Fellinijevi duhovi trdno sklenili ostati, kar so, in se prikazati komu drugemu, ne pa filmskim kritikom v Benetkah, do katerih ne njihov avtor ne sami niso preveč zaupno razpoloženi.
Sicer pa je treba samo obiskati filmsko palačo na Lidu o polnoči, ko se vedno konča večerna festivalska predstava (najnižja cena vstopnic je 3000 lir, za uvodno ali zaključno ceremonijo veljajo pa vstopnice po 7000 lir), pa lahko vidimo med beneško aristokratsko smetano take čudne človeške postave, iz tako minulega sveta, zraven pa tako grozljivo moderno napravljene (največ je med njimi starih baronic), da so duhovi v resnici že na ogled.
Plakati na Lidu so pokazali, da ima Chiarini vse več nasprotnikov: zdaj ga napadajo desničarski sindikati. Išla je celo publikacija, ki profesorju, hkrati festivalskemu direktorju in direktorju rimskega filmskega inštituta očita fašistično preteklost. Center njihovega napada: dejstvo, da »Chiarinijeva festivalska politika, izbor filmov itd., odvračajo turizem iz Benetk in Lida še posebej...«
DELO 6.IX.65.
Italijanski novinarji, ki so glasovali za referendum »Avantija«, so dali prvo mesto Bunuelovemu »Simonu Puščavniku«, drugo pa Viscontijevemu filmu.
Drevi bo sklepala o najboljših festivalskih dosežkih tudi žirija FIPRESI. Poleg tega bomo videli popoldne še poslednje delovne posnetke Flahertyjeve »Zgodbe o Louisiani«; z njimi se bo izteklo vse gradivo, ki je skupaj izpolnilo 16 ur. Jutri je na vrsti samo še povzetek, torej kompletna zgodba, sloviti dokumentarec, ki se bo tako skrčil skoraj na normalni predvajalni čas.
Še zmeraj veliko govore, da bo nagrado za najboljšo vlogo bržčas odnesel Warren Beatty, Micky One v istoimenskem filmu Američana Arthurja Penna, sicer enega izmed najbolj inteligentnih in domiselnih predstavnikov neodvisne mlade TV in filmske generacije. To je delo, čigar naslovni junak je popoln antiheroj. Znajde se v sedanji Ameriki, bizarno razkriti, z vsemi posledicami macartizma, korejske in vietnamske vojne. Najprej popolnoma neskrben, se pozneje, ko preživi noč v podzemlju, odloči, da se bo sprijaznil z vsem prepovedanim in poravnal lastno krivdo — pač svojo dolgoletno brezbrižnost. Zapusti mesto, prijatelje, deželo in živi poslej v Chicagu brez imena, kot Micky One. V večnem boju za obstanek si ustvari svoj miselni svet, svoj način življenja, osamljen in izoliran se požene proti birokraciji, duhovni letargiji, komolčarstvu itd. Preden popolnoma propade, ga vseh absurdov reši velika ljubezen. Arthur Penn je tokrat navdušil predvsem Američane; Evropejcem motiv ni nov (spominja na Kafko, še bolj na Wellesov »Proces«); prehladno intelektualen je, da bi nas popolnoma prepričal. Igra Warrena Beattyja je pa, kot smo že rekli, nonšalantna, intenzivna igra.
Zjutraj smo videli oba dela sovjetskega barvnega filma »Vojna in mir«, zmagovalca na letošnjem moskovskem festivalu. In če bi prišli letos v Benetke samo zaradi njiju, bi se izplačalo. To je v resnici sam Lev Nikolajevič Tolstoj z vso atmosfero, s svojo filozofijo, tu so pred našimi očmi vsi, tudi Nataša in Karatajev, Bolkonski in Kutuzov, vidimo bitko pri Borodinu itd. Tu je predvsem tugo občutljivi, veliki umetnik Bondarčuk, režiser in hkrati igralec v tem filmu. Seveda igra Piera. Nekateri so po filmu očitali Bondarčuku, da je porabil milijone in milijarde denarja za film, ki sicer dokazuje ogromno kulturo, je pa hkrati namenoma narejen tudi zato, da bi Sovjetska zveza z njim naredila pravo »filmsko invazijo« v svet. Drugi so jih odločno zavrnili. Sami moramo reči, da je naša poslednja festivalska nedelja zaradi filma »Vojna in mir« postala zares praznična.
MARINA GOLOUH
Ta članek še ni bil pregledan.
- Področja
- Film in TV Festivali
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1965-09-4601-4700_4457