Preskoči na glavno vsebino
Oder Portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti
Enciklopedija

Zehanje v znamenju leva

M. Kunej, Večer, 24. 8. 1965

Dostop do članka je zaklenjen

Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.

  • Izpolnite vlogo za dostop

    Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.

    Izpolni vlogo
  • Dostop imam že odobren

    Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.

    Prijavi se
Ljubljansko kulturno pismo Zehanje v znamenju leva Avgust je za kulturo prevroč — vsaj za tisto, ki ni okrašena s pričesko beatlov. Tako je povsod in torej tudi v Ljubljani, čeprav obstajajo skromni poskusi, da bi obdržali kulturo na jesensko zimski ravni. Za kinematografe to sicer ne velja, saj nasploh ponujajo obupno slabe in stare filme, zato ni čudno, da imajo sedeži v dvoranah počitnice. Tisto o primerni kulturni ravni v znamenju leva tudi ni res za našo televizijo, ker ima eksperimentalen dopustniški program, ki je neodpustljivo dolgočasen in res samo za dobre živce... Kdor pride te dni v Ljubljano, si ne more misliti drugega, kot da tukajšnja kultura zeha. Le v Križankah je drugače, saj plakati na vseh vogalih vabijo na poletne kulturne prireditve. Te trajajo že nekaj časa in so zdaj, ko so Križanke končno dobile streho, zelo dobro obiskane; to pomeni, da imajo Ljubljančani tudi v počitniškem mesecu radi primerne prireditve. No, bolj prazni so muzeji, kjer pa — vsaj v nekaterih vneto razmišljajo o svojih delovnih programih. Etnografski muzej bo startal z novo razstavo prihodnji mesec, ko bo v Goričanah predstavil japonsko grafiko. Za oktober pripravlja dve razstavi: najprej bo razstavljal kamnito ljudsko plastiko s Krasa, nato pa bo razgrnil zadnji dve desetletji ljudske kulture s škocjanskih hribov na Dolenjskem. Podobno je tudi v drugih muzejih, ki pa se bodo morali že v kratkem ukvarjati tudi s tem, kako bodo privabili k svojim zbirkam čimveč obiskovalcev. To čaka tudi knjižnice, galerije in podobne ustanove. Večina jih še vedno križemrok čaka na reke obiskovalcev, ki pa pritekajo le po kapljicah... Marsikje v tujini so muzeji drugače urejeni: v dvoranah lahko sedete in v miru pokadite cigareto, popijete turško ipd. Pri nas vsega tega ni — in zakaj ne?! Mar res samo zato, ker smo premalo domiselni, ali pa morda tudi zato, ker nam ni mar za prijetne novosti in raje životarimo ob dobrih starih navadah? V galerijah redno menjavajo razstave, kot da ni poletja, a naj so še tako kvalitetne — obiskovalcev je zelo malo. Tudi v knjigarnah počivajo bolj kot ponavadi — tam sicer ne, kjer imajo šolske knjige — in ne pomagajo jim niti letaki, kakršnega so razobesili v knjigarni CZ (Branje za počitnice) kjer ponujajo knjige za ceno od 200 do 800 dinarjev. Navsezadnje je kulturni dogodek tudi, da so na Rožniku — skromno in tiho odprli Cankarjevo sobo, ki je bila res potrebna skrbne prenovitve. Filmarji vneto delajo (eni filme, drugi zgubo), vendar v njihovem taboru ni kaj prida novega. Le to morda, da bo Boštjan Hladnik, ki snema še vedno več v tujini kot doma, režiral za Viba film Radost v očeh... Kako bo v naslednji sezoni s šolstvom, je še bolj ali manj uganka. Za zdaj je v največji zadregi ljubljanski medobčinski šolski sklad, ker so občine »spregledale« nekaj nad 612 milijonov dinarjev svojih obveznosti. V blagajni sklada je le še 70 milijonov; to pa je mnogo premalo, da bi mogel izpolniti svoj dolg«... Gledališča počivajo, vendar mnoge Ljubljančane zanima, kaj bo s cenami vstopnic. Jih bodo povišali? In za koliko? Ljubljanski avgust je za kulturo prevroč, toda ali ne bo septembra na tem področju še bolj vroče? M. Kunej Boštjan Hladnik — več v tujini kot doma

Ta članek še ni bil pregledan.

Oznaka arhivskega gradiva
1965-09-4601-4700_4492
Javi napako na oder@slogi.si.