Preskoči na glavno vsebino
Oder Portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti
Enciklopedija

Teater v škripcih

B. A., Večer, 21. 8. 1965

Dostop do članka je zaklenjen

Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.

  • Izpolnite vlogo za dostop

    Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.

    Izpolni vlogo
  • Dostop imam že odobren

    Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.

    Prijavi se
Teater v škripcih Najpomembnejša kulturna institucija severovzhodne Slovenije (po kulturnem poslanstvu, ki ga opravlja, po zgodovinskem pomenu, številčni obsežnosti ansamblov, in ne nazadnje tudi po proračunu — slednjega nisem zapisal zato, da bi se kasneje kdo na to obešal!) je, kot je bilo pričakovati, v težavnem finančnem položaju. Če namreč Slovensko narodno gledališče v Mariboru v bližnji prihodnosti ne bo moglo zagotoviti 23 milijonov za svojo dejavnost, utegne nastopiti paradoksen položaj. Tedaj preostaneta namreč zgolj dve »rešitvi«: uprava SNG bo lahko zagotovila zaposlenim prejemke do konca tega leta, vendar bosta operni in dramski ansambel lahko samo vadila, ne pa tudi uprizarjala predstave (!), ker jih finančno ne bi mogli kriti; ali pa bosta dramski in operni ansambel igrala, vendar na škodo rednih mesečnih prejemkov (ki že zdaj niso zavidanja vredni!). Jasno je, da niti ena niti druga varianta ne bi smela pomeniti zasilnega izhoda, h kateremu bi se naj zatekli. Tri mariborske občine so zagotovile gledališču svoja sredstva za to leto: Center 137 milijonov, Tabor 66 in Tezno 57 milijonov. Po obstoječih podatkih daje mestni svet polovico proračunskih sredstev za razne kulturne institucije in podobne namene. Dejansko potrebuje gledališče za sezono še 61 milijonov dinarjev, toda do konca leta 23. Mariborski družbeni in kulturni delavci sodijo, da bi — upoštevaje pomen te kulturne institucije — morda lahko priskočila na pomoč republika z eventualnimi rezervnimi sredstvi. Podobne, tako imenovane osrednje kulturne institucije v Ljubljani so deležne dokajšnje pomoči republike. To je razumljivo in v mariborskem gledališču tega ne zanikajo. Toda zakaj naj bi, v manjšem odstotku, takšnega prispevka ne bil deležen še kdo drugi, katerega funkcija na pomembnem gospodarskem, kulturnem in političnem področju je nezamenljiva? Toda republiška sredstva so porabljena. V mariborskih občinah so proračune prav tako skrčili do skrajnih meja, kar je v sedanjem času gospodarsko-reformnih ukrepov tudi razumljivo. Zato je očitno, da se bodo gledališče pa bržkone še kakšna druga kulturna ustanova znašli v nerodnem položaju. Toda nespametno bi bilo, če bi prav v takšnem trenutku presojali vlogo in dejavnost kulturnih institucij v naši družbi z ozkih komercialističnih gledišč. Slišati je namreč tudi glasove, češ da bi mariborsko opero lahko mirne duše ukinili in tako »prihranili« lepe milijone... Obrazložitev, da denarja ni, je seveda preprosta, vedeti pa je treba, da ga tudi nikoli ni bilo preveč. Funkcija mariborske opere ni zgolj v dajanju predstav, temveč v celotnem kompleksu njenega pomena za glasbeno življenje tega dela Slovenije. Njen orkester je orkester Mariborske filharmonije, člani njenega ansambla so številni glasbeni pedagogi itd. itd. Ukiniti kulturno institucijo, kakršna je na primer opera, je na videz enostavno. Ko so pred leti ukinili teatre v Kopru in Kranju, so se kaj kmalu zatem raznesli glasovi, kako je bilo to napačno. Seveda govorimo tu tudi o iskanju rezerv, toda kje naj jih najde ansambel, ki je moral v zadnjih letih osiromašiti opremo predstav zaradi pretirane štednje? In kako naj ob pretirani štednji raste umetniška kvaliteta? Veljalo pa bi morda iskati sredstva tudi v sosednjih komunah, kjer je mariborsko gledališče v minulih sezonah gostovalo in kjer je še pripravljeno gostovati. Bržkone bi z razum nim iskanjem sredstev tudi kaj našli in uveljavili pametno politiko medsebojnega sodelovanja. Maribor je že dolga leta odhodna postaja kulturnih kadrov. Če mislimo, da bomo z vrtenjem televizijskega gumba prenesli ali nadomestili takšne izgube, smo v hudi zmoti! B. A. TEDENSKI ZAPISEK

Ta članek še ni bil pregledan.

Oznaka arhivskega gradiva
1965-09-4601-4700_4514
Javi napako na oder@slogi.si.