Obnovljeno gledališče v Ptuju
M. Svaincer, Večer, 29. 9. 1965
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
Obnovljeno gledališče v Ptuju
KARL KOREN, TAJNIK OBČINSKEGA SVETA ZVEZE KULTURNO PROSVETNIH ORGANIZACIJ V PTUJU: -
ČE CENE NE BODO ŠLE NAVZGOR, BO PRVA PREDSTAVA V OBNOVLJENEM PTUJSKEM GLEDALIŠČU ŠE TA MESEC
Poslopje ptujske gledališke hiše je bilo v nevarnosti, da se poruši. Ko je poleg drugega nastala razpoklina na južni steni, resnično ni bilo več mogoče odlagati popravila oziroma obnovitvenih del. Občinska skupščina Ptuj je dala v ta namen lani 8 milijonov in letos okrog 3 milijone dinarjev. Samo za utrditev hiše je bilo treba kupiti 10 ton gradbenega železa.
Čeprav je bilo pred dnevi v gledališki hiši še precej razkopano, je bilo vendarle opaziti, da gredo lani pričeta obnovitvena dela h koncu. Postavljali so naprave za centralno kurjavo, nato bodo prišla na vrsto še tla in slednjič razmestitev opreme. Vse pohištvo v gledališču bo novo. »Če ne bodo cene ponovno šle navzgor, bo gledališka hiša v oktobru spet odprta,« je povedal tajnik občinskega sveta Zveze kulturno prosvetnih organizacij Slovenije Karl Koren, ki spremlja in nadzoruje obnovo gledališča.
škem odru že spet igrali. A treba je potrpeti, Dela so se zakasnila tudi zato, ker so šele tedaj, ko so pričeli razkopavati tla in zidove, lahko videli, kaj vse je v stari hiši doslužilo in je bilo treba zamenjati z novim.
Z ureditvijo poslopja in njegovim ponovnim odprtjem seveda še ne bodo rešena vsa vprašanja gledališkega življenja v Ptuju. Odkar Ptuj nima več poklicnega gledališča in stalne gledališke skupine ter nobenega plačanega človeka, ki bi bil dolžan skrbeti za gledališko življenje v mestu, opravljata to delo občinski svet Zveze kulturno prosvetnih organizacij (tov. Koren) in ptujska Svoboda.
Katero odrsko delo bo otvoritvena predstava v obnovljenem gledališču pred dnevi še niso vedeli.
Vsekakor mora biti nekaj kakovostnega in privlačnega za gledalce. Nastopila naj bi dramska skupina domače Svobode, ki je že z več predstavami doma, na gostovanjih in z nastopi na okrajnih revijah ter na republiški reviji pokazala lepo zmogljivost. Režiserja Slavko Orovič in Lojze Matjašič se bosta ponovno z vso zavzetostjo lotila dela, za katerega sicer ne prejemata nobenega plačila, a jima je plačilo zadovoljstvo občinstva.
Kot meni tov. Koren, bi lahko imeli v ptujskem gledališču po pet premier, ki bi jih pripravili dve dobri domači gledališki skupini in igralci s Hajdine in Rogoznice. Kako bo z gostovanji poklicnih gledališč iz Maribora in Celja, še ne vedo. Vsaj za gostovanje gledališča iz Maribora bi moral biti denar, saj je to obveznost, ki jo je prevzela družba ob ukinitvi poklicnega gledališča v Ptuju.
Preurejena gledališka dvorana bo imela 250 sedežev. Primerna bo tudi za koncerte in druge prireditve, saj so med opravljanjem obnovitvenih del s pomočjo strokovnjakov iz Ljubljane poskrbeli za ustrezno zvočnost prostora.
Karl Koren, ki že 40 let sodeluje v prosvetno kulturnem življenju in mu je to postalo potreba, skoraj življenjska nujnost. Marsikdaj je v gledališču od pol šestih zjutraj do poznega popoldneva, in če bi bilo po njegovem bi na gledališkem odru že spet igrali. A treba je potrpeti. Dela so se zakasnila tudi zato, ker so šele tedaj, ko so pričeli razkopavati tla in zidove, lahko videli, kaj vse je v stari hiši doslužilo in je bilo treba zamenjati z novim.
Vprašanje prostorov za gledališke prireditve bo z odprtjem prenovljenega gledališča rešeno vsaj za eno desetletje. Kljub temu bi bilo umestno urediti v Ptuju še gledališče na prostem, in sicer tam, na dvorišču bivšega minoritskega samostana, kjer so že imeli operne in druge predstave. Njegova ureditev je sicer stvar dogovora, vendar kaže, da zavod za varstvo spomenikov taki ureditvi ne bi nasprotoval, a pri turističnem društvu menijo, da bi lahko z gledališkimi predstavami na prostem v kulturno sušnih poletnih mesecih pritegnili precej občinstva iz mesta in okolice.
V Ptuju so enako kot v nekaterih drugih krajih jezni na tiste gledališke in druge skupine, ki gostujejo na podeželju s slabo izbranimi dramskimi in glasbenimi deli, pri tem pa celo pobirajo visoko vstopnino. Gostovale naj bi pač samo tiste skupine, ki delujejo na dostojni umetniški ravni in so sposobne zadovoljiti občinstvo. Načelo kakovosti bo veljalo tudi za goste v prenovljenem gledališču.
Prejšnja leta so ljubitelji gledališča v večjih skupinah obiskovali gledališke predstave v Mariboru. Sredstva za avtobusne prevoze je prispevala občina. Kako bo s prevozi letos, še ne vedo. Občinska skupščina je v stiski za denar, a delovni kolektivi za kulturne prireditve ne kažejo posebnega zanimanja. Med abonenti ptujskega gledališča je bilo v prejšnjih letih več kmetov kot delavcev ptujskih tovarn. Prav na tem torišču, pri ustvarjanju kulturnih potreb industrijskega delavca, čaka kulturne in prosvetne delavce v Ptuju še mnogo dela.
M. Svaincer
Ta članek še ni bil pregledan.
- Področja
- Gledališče Ljubiteljsko gledališče
- Producenti
- Mestno gledališče Ptuj
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1965-09-4601-4700_4602