Preskoči na glavno vsebino
Oder Portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti
Enciklopedija

Zardevamo

Stanka Godnič, Delo, 5. 8. 1964

Dostop do članka je zaklenjen

Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.

  • Izpolnite vlogo za dostop

    Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.

    Izpolni vlogo
  • Dostop imam že odobren

    Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.

    Prijavi se
Pod črto Zardevamo Televizijske napovedovalke intervizijske mreže so si iz andrege pomagale s svojim poklicnim nasmehom. Milijo ni njihovih gledalcev pa se prav gotovo niso samo razumevajoče smehljali, ko so izvedeli, da sobotnega večera ne bodo preživeli ob redno napovedani oddaji, temveč ob programskih mašilih, kakršna preostanejo TV TV studiom v takšnih zagatah. Nam pa sploh ne gre na smeh. Ob spominu na tiste minute sobotnega večera, ki so onemogočile neposredni prenos koprskega folklornega večera »Jugoslavija pleše in poje« Interviziji, lahko samo zardevamo. Mi to smo zares vsi, ne samo naša TV. Kajti oddaja »Jugoslavija pleše in poje« pravzaprav ni bila oddaja naše TV Interviziji, temveč oddaja Jugoslavije Sovjetski zvezi, Češkoslovaški, Poljski, Madžarski, Romuniji, Bolgariji in DR Nemčiji. Ne nazadnje in ne najmanj zardevam tudi jaz sama, saj se mi je včeraj primerilo tisto, kar je za novinarja najbolj nerodno in neopravičljivo - napačno informiranje bralcev. Ko sem zapisala, da je koprski večer prenašala Intervizija in zares s ponosom mislila na širino tolikšnega avditorija, si resnično ne bi mogla zamisliti, da me postavlja na laž en sam neznaten drobec v dolgi in zapleteni mreži, ki je imela več mesecev časa, da skrbno in premišljeno pripravi ta prenos. Ta drobec je relejna TV postaja na Crvenem čotu, pravzaprav en sam del njenega linka, ki se je pokvaril in ga ni bilo mogoče popraviti čisto preprosto zato, ker za rezervni del nihče ni vnaprej poskrbel. Tehnične okvare smo vajeni prištevati med tako imenovane »višje sile«. Toda ob sobotni polomiji je izgovarjanje na »višje sile« nesprejemljiva in neodgovorna tolažba. Kajti proti podobnim »višjim silam« smo se dolžni boriti s premišljeno organizacijo, veliko načrtnostjo in s podvojeno odgovornostjo, posebno če gre za oddaje takšnih razsežnosti, kakršna naj bi bila »Jugoslavija pleše in poje«. Marca 1960. leta smo v Planici uspešno prestali krst naše televizijske vključitve v mednarodni program, štiri leta vedno intenzivnejših mednarodnih stikov in programskih izmenjav so prav gotovo dovolj dolgo obdobje, da bi se v njem morali odvaditi površnosti in improvizacij ter v letu, ko brez senzacij govorimo že o interkontinentalnih televizijskih programskih izmenjavah, s tehnično dobro organizirano bazo zagotoviti vsaj meddržavne izmenjave čez Panonsko nižino. Avgusta 1964. leta pa namesto tega poleg visoke finančne izgube beležimo še bridkejšo moralno. Klavrno so se izjalovili večmesečni napori v RTV Ljubljana in v širokih mednarodnih organizacijskih TV krogih. V obdobju, ko smo si začeli prizadevati za kontinuiteto v povezavi z Intervizijo in bi prav oddaja »Jugoslavija pleše in poje« pomenila naš doslej najpomembnejši prispevek k temu sodelovanju, smo tokrat popolnoma odpovedali. Kako naj vnaprej suvereno napletamo načrte za nove programske izmenjave? Kako naj v njih nastopamo kot enakovreden partner? In nazadnje: mar je vsega kriva res samo »višja sila« v podobi pokvarjenega linka brez nadomestnih delov zanj ali pa morda naša konkretna delovna praksa? STANKA GODNIČ

Ta članek še ni bil pregledan.

Oznaka arhivskega gradiva
1964-08-2601-2700_2631
Javi napako na oder@slogi.si.