Preskoči na glavno vsebino
Oder Portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti
Enciklopedija

Vsi samo iščemo, prosimo, računamo

Samide, Mladina, 25. 9. 1965

Dostop do članka je zaklenjen

Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.

  • Izpolnite vlogo za dostop

    Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.

    Izpolni vlogo
  • Dostop imam že odobren

    Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.

    Prijavi se
PIONIRSKI DOM V LJUBLJANI PRED NOVO SEZONO VSI SAMO IŠČEMO, PROSIMO, RAČUNAMO Še pred dnevi smo lahko brali oglas v Delu: Pionirski dom sprejema v svoje oddelke: jezikovni, likovni, filmski, gledališki, glasbeni... otroke in mladino do 10, 16, 18, 20 leta... V teh kratkih podatkih je zajeto delo ustanove, ki je edina v Sloveniji: organizirano se ukvarjajo z estetsko vzgojo mladine, razen tega pa sodi v sklop Pionirskega doma še Mladinsko gledališče, dve lutkovni gledališči in pionirska knjižnica. Samo naštevanje vseh teh dejavnosti daje videz nečesa dokaj obsežnega, velikega. To v bistvu Pionirski dom tudi je, toda še vedno išče odgovor na vprašanje: kaj naj pionirski dom pravzaprav bo in - kar je zlasti letos postalo zelo aktualno - kako zgotoviti dovolj sredstev za njegovo dejavnost? Pionirski dom je pred dvema letoma imel silno velik apetit. Pod eno streho je hotel združiti vse, kar sliši na ime estetska vzgoja, poleg tega pa še tri gledališča in eno knjižnico. Tak načrt je že takoj na začetku naletel na težave in ugovarjanja. Zamisel po centru, ki bi nekje tudi reprezentiral prizadevanja na področju estetske vzgoje in na sploh združil čim več kvalitete in kvantitete na enem kraju je bila sama po sebi morda še sprejemljiva, če bi notranja organizacija, vsebina in dovolj denarja resnično omogočili najširšo dejavnost vsake posamezne panoge ter plodno medsebojno koordiniranje in sodelovanje. Vendar pa je razvoj pokazal, da je bilo vendar vse skupaj predimenzionirano, vse se ni razvijalo po načrtu in danes se ponovno zastavlja vprašanje, kaj naj pionirski dom bo. Predvsem je vprašanje, kako spraviti v sklop Pionirskega doma, tistega, ki že ima svoj značaj vzgojno izobraževalne ustanove, tudi tri gledališča: mladinsko in dve lutkovni. O mladinskem gledališču smo že pisali, velja pa tudi za lutkovni gledališči, da potrebujeta popolno opremo, določnejši statut, boljše pogoje za delo pa čeprav ostaneta organizacijsko pod Pionirskim domom. Pri vsem tem ugotavljanju podobe Pionirskega doma ne gre samo za organizacijske spremembe, ampak so težave predvsem zaradi premajhnih sredstev. Kakorkoli že gledamo na Pionirski dom in njegovo dejavnost in čeprav nedvomno lahko najdemo dovolj kritičnih pripomb, enega ne moremo zanikati: to so prvi poskusi neke organizirane in načrtne estetske vzgoje, ki je že tako in tako povsod zapostavljena, a ji vendar nikoli vsaj načelno ne odrekamo pozitivne vloge. In če ti začetki že so, jih je nedvomno treba razvijati naprej, potrebne so neke osnove. Če danes morda še ne moremo govoriti o ne vem kako velikem uspehu v nekaterih dejavnostih pa je poleg tega, da nudi nemajhnemu številu mladim ljudem osnove estetske vzgoje, gledališke, filmske in lutkovne predstave ter knjige Pionirski dom prav gotovo zelo potrebna in edina praktično vzgojna ustanova tudi za vzgojitelje in predavatelje, ki so ugriznili v zelo kislo jabolko poučevanja, oziroma vzgajanja mladine na likovnem, glasbenem, filmskem in drugih področjih. Razumljivo pa je, da lahko samo urejena ustanova, ustanova z dovolj usposobljenimi močmi, s pravilno organizacijo, z relativno dovolj sredstvi tudi zadovoljivo opravlja svojo nalogo. Danes še ne moremo reči, da je Pionirski dom v celoti urejena ustanova, niti da niso potrebne spremembe. Prav danes pa je tudi čas, da začnemo odločno govoriti o konceptu doma, da se dokončno določi njegova podoba, usmerjenost in da ne bo ostalo še vnaprej samo pri »bo že, bo že«. In, ali je samo Pionirski dom sam dolžan reševati in rešiti vse svoje organizacijske probleme, ker finančnih tako in tako ne more? Ali ni estetska vzgoja širši problem, ki bi moral zanimati dokaj širši krog ljudi in ustanov? In če bi tako postalo povsem jasno, kaj naj Pionirski dom bo, potem bi se dalo tudi temu primerno urediti finančna vprašanja. Lahko bi se v domu posvetili bolj vsebinskemu delu ter ne samo tarnali: saj zdaj samo iščemo, prosimo, računamo. Direktor Pionirskega doma, Zvone Miklavič pa je med razgovorom o problemih doma povedal še nekaj podatkov in misli. »Menim, da bi morala vsa dejavnost Pionirskega doma biti pravzaprav samo dopolnilo šolskega programa, nekje pa tudi nadomestilo za tiste, ki so se že prenehali šolati, pa si še želijo in potrebujejo nadaljnjo vzgojo in izobraževanje. Predvsem pa se moramo končno le odločiti za nek koncept. Potem pa bi si želeli, da bi za tisto, kar naj bi po novem konceptu naš dom bil, dobili tudi dovolj denarja. Letos smo ustvarili 46 odstotkov lastnih sredstev razen tega pa bomo dobili še 95 milijonov. Ta vsota je minimalna, vendar praktično ne vemo, če jo bomo tudi v celoti sprejeli. Odbor za kulturo mestnega sveta, je načelno sicer sprejel predlog da kultura ne bo prizadeta pri zmanjševanju proračuna, vendar sigurnega še ni nič. In zdaj še nekaj o načrtih. Poleg rednega dela po posameznih oddelkih, od katerih imajo posamezni že lepo tradicijo in tudi uspehe (npr. likovni, glasbeni) drugi manj (npr. filmski, kjer res šele tipamo, a tipamo vendar), tretje pa nam celo oporekajo (jezikovnega, češ da to ne sodi v sklop doma) nameravamo letos uvesti več abonmajev in to take, kjer bodo posamezne panoge med seboj pomešane. S tem bi radi dosegli kompleksnost estetske vzgoje tudi v praksi. Tako bi razpisali 7 vrst abonmajev za šolsko mladino. Gledališka bi bila dva, eden samo za gledališke predstave, drugi pa bi vseboval razen treh gledaliških še eno lutkovno predstavo in eno glasbeno prireditev. Prav tako bi pri glasbenih prvi imel samo 3 koncerte, drugi pa poleg tega še po eno dramsko in eno lutkovno predstavo. Filmski abonma naj bi imel 6 filmov, nov pa je likovni abonma: dva ogleda likovnih razstav, ogled arhitektonskih znamenitosti, praktičen vpogled v slikarjevo delavnico in izlet v umetniško zanimiv kraj (npr. Crn grob). Upamo, da se nam bo ta načrt posrečil, ker tako bi lahko preko teh abonmajev pritegnili 10 do 11.000 mladine.« SAMIDE

Ta članek še ni bil pregledan.

Javi napako na oder@slogi.si.