Vztrajati pri kulturnosti
Mitja Mejak, Delo, 19. 9. 1965
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
Vztrajati pri kulturnosti
Ravno v dneh, ko kulturne ustanove odpirajo vrata nove sezone, v občinah zmanjšujejo proračune, kjer je ena, za kulturni razvoj nepogrešljiva postavka namenjena tudi kulturi.
Že doslej »kulturni davek« ni bil velik in to so bridko občutile številne kulturne hiše, ki so marsikdaj že zdaj zgolj životarile; upravičen je torej občutek negotovosti glede prihodnosti, ki se loteva kulturnih delavcev.
Naloga, kako zmanjšati že tako nizke subvencije, ni lahka; marsikje bi težavno operacijo najrajši opravili po najlažji poti, da bi namreč linearno znižali vse postavke in tako postavili vse kulturne ustanove v enak položaj.
Toda ravno v takšnem posplošenem zniževanju preti največja nevarnost za našo kulturno prihodnost!
Dejstvo je namreč, da bi tak način proračunskega reševanja neprimerno bolj prizadel tiste ustanove, ki so že doslej s smotrnim in plodovitim delom uresničevale kulturno poslanstvo, jih obsodil na še hujše životarjenje in s tem osiromašil temelje nacionalne kulture; po drugi strani pa bi linearno proračunsko odštevanje še naprej dajalo potuho vsemu tistemu, kar je zgolj na videz kulturno, v bistvu pa vendarle zgolj reprezentančno, nefunkcionalno megalomansko predimenzionirano in v rezultatih nepomembno.
V tem trenutku je torej poglaviten temeljit, kritičen premislek, kako omogočiti vsem tistim, ki so že doslej izpričali resnično kulturno pomembnost in ustvarili trajne kulturne vrednote, normalno in bogato delo.
Logično bi torej bilo, da takšne ustanove nikakor ne bi smele zmanjševati obseg ter kvaliteto dela, ampak da bi z večjo in doslednejšo družbeno podporo dobile občutek stalnosti, ki zagotavlja ustvarjalnost.
Res je: tudi v kulturnih ustanovah so neizkoriščene rezerve in zato je razumljivo, da bo treba tako, kot narekuje poglavitna dnevna zapoved, tudi tu najti smotrnejšo interno organizacijo, boljšo koordinacijo in kooperacijo s sorodnimi ustanovami, čim racionalnejšo porazdelitev osebja in delavnih nalog, pa do neke mere prilagoditi tudi repertoarje in programe; toda iluzorno bi bilo misliti, da bi samo z neizkoriščenimi rezervami lahko bistveno izboljšali kulturne razmere.
Morda se je v glavi kakega birokrata ali tehnokrata porodila celo misel, da je celotna kultura notranja rezerva, namreč nepotrebna in odvečna.
K sreči so splošne družbene težnje drugačne, toda misel o kulturi kot notranji rezervi vendarle lahko parafraziramo: resnica je namreč, da je bila kultura že dolga leta v celoti preslabo izkoriščena »notranja rezerva« in da si družbenega napredka dandanašnji ne moremo misliti brez vsestransko razgledanega, etično občutljivega, kulturnega človeka.
Žal smo na takšnega človeka v preteklih letih v splošni naglici in hlastanju za civilizacijskimi dobrinami pogosto pozabljali.
Morda se nam danes to maščuje in verjetno se nam bo v prihodnje še močneje maščevalo sleherno odstopanje od zastavljenih kulturnih ciljev in proklamiranih kulturnih načel.
Zato bi pri vseh sedanjih ukrepih, preobrazbah, reorganizacijah in načrtih ne smeli pozabiti na poglavitno: da je namreč vse, kar je kulturno resnično pomembno, dragocena, trajna investicija v človeka in za človeka.
Vztrajati na postojankah resnične kulture, vztrajati pri človekovi kulturnosti — to je torej poglavitna naloga, ki je ne bi smeli spregledati v vrtincu sedanjih vsakdanjih skrbi in opravil.
Vztrajati pri teh temeljnih načelih pa je navsezadnje tudi prva dolžnost kulturnega novinarja; in s takšno usmeritvijo ter odločnostjo vstopa v novo kulturno sezono tudi uredništvo radijskih kulturnih oddaj.
MITJA MEJAK
urednik kulturnih in literarnih oddaj Radia Ljubljana
Ta članek še ni bil pregledan.
- Področja
- Refleksija in publicistika Radio
- Osebe
- Mitja Mejak
- Producenti
- Radio Slovenija
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1965-09-4601-4700_4685