Preskoči na glavno vsebino
Oder Portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti
Enciklopedija

Škofjeloške poletne prireditve 1965

Janko Krek, Glas, 18. 9. 1965

Dostop do članka je zaklenjen

Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.

  • Izpolnite vlogo za dostop

    Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.

    Izpolni vlogo
  • Dostop imam že odobren

    Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.

    Prijavi se
Škofjeloške poletne prireditve 1965 Tretje Škofjeloške poletne prireditve so povzele precej izkušenj iz prejšnjih dveh let; okvirni termin je bil isti kot lani: 21. julij - 21. avgust, avditorij pa je bil isti kot prvo leto - grajsko dvorišče in grajska kapela. Tudi programski koncept je v glavnem ostal isti: poseg v domače dramsko izročilo je bila uprizoritev Medvedove tragedije v priredbi Poldeta Polenca »Za pravdo in srce«, novost pa sta bili gostovanji jeseniškega in Šentjakobskega gledališča. Prireditve so bile v celoti posvečene 20. obletnici osvoboditve, posebno pa otvoritev na večer pred dnevom vstaje - »Partizanski večer« v režiji in priredbi Rada Jana, pripravilo pa ga je MKUD škofjeloške gimnazije, ki se je letos zelo aktivno vključilo v program SPP in ga uspešno dopolnilo. Vsekakor je bila najbolj privlačna predstava letošnjih SPP uprizoritev Medvedove tragedije o kmečkih uporih Za pravdo in srce, saj je doživela sedem ponovitev, posnela pa jo je tudi RTV ter jo oddajala v svojem rednem programu 9. 9. 1965. K uspehu te predstave je največ pripomogel prireditelj in režiser Polde Polenec, scenograf Viktor Molka ter glavni igralci: Juša Trpin, Pepe Guzelj, Jože Audič, Ivan Berce in Marinka Potočnik. Razen gostovanja gledališča Tone Čufar z Jesenic s Hlapci, ki zaradi zgrešenega scensko režijskega in igralskega koncepta niso tako uspeli, je bila kvaliteta letošnjih SPP na izredni višini. K visokim umetniškim dosežkom lahko štejemo gostovanje Šentjakobskega gledališča, ki je uprizorilo letos najboljšo amatersko predstavo v Sloveniji Držićevega Skopuha, in celo vrsto koncertov ter manjših prireditev; naj jih kar naštejemo: v grajski kapeli - koncert APZ iz Ljubljane, koncert harfistke Štefice Žužek, koncert Koroškega akademskega okteta, klubski večer MKUD gimnazija z recitacijami Jenkovih »Obrazov«; na grajskem dvorišču pa sta bila dva koncerta narodno zabavne glasbe z napovedovalci RTV Ljubljana ter za zaključek koncert pevskega zbora KUD Ivan Cankar Virmaše in kvinteta Fantje s Praprotna. Na grajskem dvorišču je bilo torej 15 predstav, 4 pa v grajski kapeli. V enem mesecu smo imeli v Škofji Loki 19 zelo kvalitetnih kulturnih prireditev, ki so obogatile kulturno življenje domačinov ter privabile od blizu in daleč tudi tuje obiskovalce. Letošnje SPP so predstavile Loko kot središče bogatega kulturnega življenja. Naj pripomnim še to, da je kritika osrednjih slovenskih časopisov vestno spremljala prireditve in jim dajala laskave ocene. Seveda se tudi prireditve niso izognile novim gospodarskim spremembam, kar je posebno v začetku povzročilo zmanjšanje publike, vendar so zadnje predstave dosegle prav tak obisk kot v prejšnjih letih. Skupno je Škofjeloške poletne prireditve 1965 obiskalo približno 10.000 obiskovalcev, lastni dohodek prireditev pa je bil približno dva milijona dinarjev. Seveda s tem še zdaleč niso bili pokriti ogromni stroški, ki so jih zahtevale tako kvalitetne predstave. Praksa SPP 1965 pa je pokazala, da moramo v prihodnje predvsem izbirati repertoar na domačem področju (Tavčar) in sprejemati v goste manj ansamblov, izbrani pa morajo dopolnjevati domači program. Janko KREK

Ta članek še ni bil pregledan.

Oznaka arhivskega gradiva
1965-09-4601-4700_4692
Javi napako na oder@slogi.si.