Jubilej Josipa Vidmarja
Delo, 14. 10. 1965
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
Jubilej Josipa Vidmarja
Danes se napolnjuje sedemdeseto leto življenja predsedniku Slovenske akademije znanosti in umetnosti in enemu najvidnejših predstavnikov kulturne tvornosti na Slovenskem, Josipu Vidmarju.
Rojen je bil 14. oktobra 1895 v Ljubljani. Tu je končal pet razredov osnovne šole, klasično gimnazijo in leta 1914 opravil zrelostni izpit. Tik pred prvo svetovno vojno se je vpisal na visoko tehniško šolo v Pragi. Ko je bil v prvem semestru, so ga mobilizirali. Vojni vrtinec ga je potegnil v rusko ujetništvo, kjer je bil do novembra 1918. Ko se je vrnil, je opustil namero, da bi daljeval študij tehničnih ved. Vpisal se je na filozofijo in končal študij leta 1929 z diplomskim izpitom na ljubljanski univerzi.
Vidmarja je zgodaj začela zanimati literatura in se je že v študentskih letih ukvarjal z literarno zgodovino, literarno kritiko in esejistiko, razen tega pa je začel prevajati. Svoja dognanja s teh področij je redno objavljal in postal sodelavec v vseh vidnih slovenskih revijah. Na njegovo pobudo je bila ustanovljena publikacija »Trije labodi«, ustanovil pa je tudi in skoraj sam pisal »Kritiko«, ki je izhajala od 1925 do 1927. Leta 1932 je izšla njegova knjiga »Kulturni problemi slovenstva«, s katero je povzročil »krizo« pri »Ljubljanskem zvonu«, in bil med ustanovitelji nove revije »Sodobnost«. V ta čas spada tudi začetek njegovega posega v ljubljansko Narodno gledališče, kjer je bil dramaturg do leta 1941. Tedaj ga že najdemo med ustanovitelji Osvobodilne fronte in v njenem izvršnem odboru. Junija 1942 je odšel v partizane, naslednje leto pa so ga izvolili za predsednika IO OF.
Po vojni je bil Vidmar več let predsednik Doma narodov v zvezni ljudski skupščini, predsednik prezidija LSLRS ter republiški in zvezni poslanec. Hkrati je opravljal službo rednega profesorja za teorijo drame na ljubljanski Akademiji za igralsko umetnost. Več let je bil na predsedniških mestih v Nacionalnem komiteju za mir, Zvezi jugoslovanskih književnikov in član umetniške komisije letnih dubrovniških iger.
Predsednik SAZU je Vidmar že od leta 1952, razen tega pa je dopisni član JAZU, STAZU ter Romunske akademije znanosti in umetnosti v Bukarešti.
Za svoje delo je bil Josip Vidmar odlikovan z najvišjimi jugoslovanskimi priznanji in večkrat nagrajen: za kritiko, prevajalstvo in življenjsko delo.
Jubilant še ni odložil peresa. Z neverjetno mladostno vitalnostjo se giblje v mnogih krogih, kjer je govora o perečih vprašanjih. Najbolj jedki in kritični pa so nedvomno njegovi zapisi o kulturnem vprašanju, zlasti kritiki, do katere je Vidmar izbrusil odnos do kristalne čistosti.
NAPITEK NA SEDEMDESETLETNICO
Ta članek še ni bil pregledan.
- Področja
- Refleksija in publicistika
- Osebe
- Josip Vidmar
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1965-10-4701-4800_4525-4536