Veliko besed, malo predlogov
J. Svetina, Delo, 10. 12. 1965
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
Veliko besed, malo predlogov
Po posvetu o problemih kulture v škofjeloški občini
Naj so hoteli ali ne, vendar, ko so na nedavnem sestanku v Škofji Loki govorili o problemih kulturne politike v škofjeloški občini, so se spet in spet ustavljali pri denarju. Denarja je treba več, toda tudi tisti, ki je, dejali mora biti stalen. Kajti če je kultura financirana spremenljivo, zagnanost usiha in naposled odmre. Sestanek je organizirala občinska zveza kulturno prosvetnih organizacij in nanj povabila kulturne in družbene delavce iz vse občine.
Za posvet je organizator pripravil nad štirideset tipkanih strani dolgo gradivo, ki pa vsekakor ni popolno, kot piše v uvodu. Iz njega zvemo, da je v občini 23 kulturnih društev, od teh 22 v vaseh, in da imajo 1677 članov. Imela so v minuli sezoni 150 različnih produkcij, gledalcev pa je bilo 15.000. Ker je denarja premalo občinskega proračuna je bilo 133 dinarjev na gledalca upada kvaliteta programov in produkcij. Ljudi, ki bi delali, je težko dobiti. Iz gradiva nadalje zvemo, da je škofjeloška delavska univerza dobila dva nova poslovna prostora in da je sedaj zadovoljna. Zaradi pomanjkanja denarja pa so organizirali le tiste oblike izpopolnjevanja, za katere je bil neposreden interes in za katere so kandidati usluge tudi sami plačevali. Sestanek naj bi povedal, ali so take oblike izobraževanja v občini še potrebne (pa ni povedal). Iz poročila o ljudski knjižnici zvemo, da pride komaj pol knjige na enega prebivalca občine in da je vsaka knjiga približno trikrat izposojena. Morali bi urediti stalni podružnici v Gorenji vasi in Železnikih, razširiti mrežo potujočih kovčkov in sploh povečati zalogo knjig. O loškem muzeju zvemo, da ima pomembno kulturno in turistično vlogo ter da ima premalo ljudi za nadaljnji razvoj muzeja oziroma za opravljanje svojih nalog. Zapisano je o živahnih nalogah in uspehih glasbene šole ter o godbi na pihala, ki nima vadbenega prostora in denarja za dirigenta. O loškem gledališču zvemo, da je imelo v prvem letu svojega obstoja 5 premier in 25 predstav ter povprečno 160 gledalcev na eni predstavi. Letošnje škofjeloške poletne prireditve so imele 22 predstav, gledalcev pa je bilo nančnega dolga poletnih prireditev zavlekla pozno v jesen, letošnja gledališka sezona v Škofji Loki nikakor ne more zaživeti. Gradivo se zaključuje s poročilom o študentskem klubu in pravi, naj bi klub bolj povezali s politiko štipendiranja in zaposlovanja v komuni.
Vseh dvajset s skrbjo pisanih listov papirja pa vendarle ni imelo prave koristi. Kajti gradivo, razdrobljeno, kot je, in brez osrednje misli ter brez osrednjega predloga »kaj storiti«, je naravnost vabilo v razpravo, ki bo »kar tako«. In tako se je tudi zgodilo.
Ponavljali so misli o položaju in nalogi kulture v sedanji družbi, o škofjeloških poletnih prireditvah, ki nimajo samo strogo kulturnega namena, o pomanjkanju aktivnih kulturnih delavcev; govorili so o želji občanov, da se selijo v večje kraje, in dejali, naj bi kulturno življenje pospeševali najprej v krajih s prihodnostjo itd. itd.
Pravzaprav je bila edina tale misel, do katere so prišli: glede na razpoložljiv denar in glede na prihodnje potrebe je najsmotrneje, če podpirajo in razvijajo osrednje kulturne institucije — njihovo lastno tvornost in mentorsko vlogo za okolico. Vendar pa tudi ta misel ni nova, saj so prav s tem namenom že ustanovili loško gledališče in centralno knjižnico ter najbrž še kateri drugi instituciji zaupali podobne naloge. A vendar knjižnica danes nima dovolj denarja za nove zaloge knjig in gledališče se komaj preživlja.
Razšli so se s sklepom, da bodo pripravili predloge, o katerih naj bi razpravljala občinska skupščina. In morda bo tudi ta sklepala »nasploh« ter spet komu naročila, naj razpravlja podrobneje in konkretno. In preden bo kaj, bo leto okrog.
Vendar pa sestanek le ni bil odveč. Povedal je namreč, čeprav ne kdo ve kako glasno, da nekatera podeželska društva vendarle delajo. In to mimo vseh osrednjih institucij in osrednje finančne pomoči. Program imajo po željah in potrebah in denar se sam steka, da gre delo naprej. To je eno, na kar je treba misliti.
Drugo pa je, da prihaja čas, ko bo treba reči, da naj postane oziroma ostane amaterizem res le aktivno ljubiteljstvo, splošne kulturne prireditve pa naj preidejo pod okrilje kvalificiranih umetniških ustanov oziroma ansamblov. Problem tolikokrat omenjene nove vrste kulturnega delavca, menažerja, je v takem razvoju kulture zelo poudarjen.
J. SVETINA
- Opomba
- Loški oder;
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1965-12-5001-5100_5079-5080