Celovška kronika
J. Korošec, Delo, 12. 12. 1965
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
Celovška kronika
OD NAŠEGA DOPISNIKA
»Slovenska knjiga pred sto leti« je naslov razstave, ki jo je skupina slovenskih dijakinj pripravila v celovški Mohorjevi prodajalni. Razstavljene knjige, ki izvirajo iz arhiva Mohorjeve družbe ter iz petih zasebnih knjižnic, so v glavnem verske vsebine, nekaj jih je s področja vzgoje in šolstva, malo pa je zastopano leposlovje. Večina tiskov je izšla približno pred sto leti — zato tudi naslov razstave — vendar segajo letnice izida tudi nazaj do leta 1770.
Glavni poudarek razstave je razumljivo na slovenskem tisku, ki je izšel na Koroškem. Ta izbor sega od Gutsmanovega »Evangelija« iz leta 1780 mimo Slomškovih spisov ter Majarjeve »Pesmarice« (1846) do Einspielerjevega »Šolskega prijatla«, Janežičeve »Slovenske kolede« ter prvih letnikov Slovenskih večernic in Mohorjevega koledarja. Med leposlovnimi knjigami so zastopane tudi celovške izdaje Janežičevega »Cveta slovenske poezije« z letnico 1861, Ceglarjev prevod »Viljema Tella«, Ciglarjeva »Deteljica« in Jurčičev »Deseti brat«.
Če zbiranje knjig za razstavo ne bi bilo omejeno na tako ozek krog, bi bila razstava vsekakor lahko mnogo bolj popolna in reprezentativna, vendar tudi v sedanjem obsegu zgovorno priča o domovinski pravici slovenske knjige na Koroškem. To pa je tudi njen glavni namen.
Celovško Mestno gledališče, kjer navadno nastopajo le poklicni gledališčniki, je bilo te dni prizorišče predstave, ki jo je priredila amaterska igralska skupina. Igralci iz Sel nad Borovljami so se namreč odločili, da se javnosti predstavijo v najvišji gledališki ustanovi dežele.
Za svoj nastop v Celovcu so si izbrali Klinarjevo dramo »Plavž«, ki je po svoji vsebini sicer že precej odmaknjena, ima pa za posebne koroške razmere naravnost značilno in, žal, še vedno aktualno motiviko prepletanja socialnih in nacionalnih vidikov, ki igrajo zelo važno vlogo v boju za narodni obstoj slovenske manjšine na Koroškem.
Predstava, ki je bila zaradi izredno neugodnega vremena pred slabo zasedeno dvorano, je razumljivo pokazala pomanjkljivosti, značilne za amaterstvo. Vendar pa ob dejstvu, da je šlo za nastop amaterjev, ne kaže toliko grajati slabosti, kolikor je treba priznati trud, ki ga je vložila skupina v priprave na gostovanje v Celovcu. Pomisliti je treba, da ležijo Sele visoko v Karavankah, kjer se prebivalci brez izjeme preživljajo s trdim delom in le redko najdejo čas za prosvetno izživljanje. Vsaka ura branja, vsaka igralska vaja je zanje povezana z naporom in biti morajo polni nesebične požrtvovalnosti, da se priborijo do predstave, ki je bila vsaj za diletantski oder res lep uspeh.
V celovškem Domu umetnikov je trenutno prodajna razstava, ki jo prireja Društvo koroških umetnikov vsako leto v decembru. Zastopanih je 23 domačih umetnikov, ki razstavljajo skupno 20 oljnih slik, akvarelov, grafik in batik.
Posebna značilnost razstave je nedvomno v tem, da tako imenovana moderna struja sploh ni zastopana. Prireditelji pravijo, da je treba upoštevati »konservativnost« občinstva, ker gre za razstavo, katere glavni namen je prodaja slik. »Večina ljudi kupuje le take slike, o katerih vedo, kaj predstavljajo, zato nima pomena vsiljevati jim dela, s katerimi ne bi vedeli kaj početi.« S tem pa nikakor ni rečeno, da bi bila razstava kvalitetno na nizki ravni. Zastopani so mnogi že daleč preko meja Koroške znani in priznani umetniki, ki so sodelovali na številnih domačih in tujih prireditvah.
J. KOROŠEC
Ta članek še ni bil pregledan.
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1965-12-5001-5100_5089