Približajmo gledališče mladini!
Boris Žužek, Delo, 28. 12. 1965
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
Približajmo gledališče mladini! 28
Pred dnevi je bil v Delu na kulturni strani objavljen članek »Potujoče prireditve«, ki govori o republiški akciji za gostovanja slovenskih poklicnih gledališč v občinskih in drugih središčih. Kakor sem bil vesel te akcije, pa sem bil hkrati tudi razočaran, ko sem prebral, kako malo razumevanja imajo občine za gledališko kulturo. Ne nameravam razpravljati o potrebi kvalitetnih kulturnih prireditev na podeželju, saj o njej razmišljajo tudi republiški organi, rad bi spregovoril o možnostih, ki jih imamo, da približamo gledališče mladini.
V zadnjem času se na šolah čedalje bolj uveljavlja gledališka vzgoja, ki pa je še za marsikatero šolo zunaj središč že neznanka. Mestni otroci, predvsem ljubljanski, ki imajo razen poklicnih in amaterskih gledališč, ki uprizarjajo tudi mladinska dela, še mladinsko gledališče in oddelek za gledališko vzgojo, to že dobro poznajo. Toda pomislimo na mnoge podeželske šole, ki si obiska v gledališču ne morejo privoščiti niti enkrat na leto. Poleg vstopnine so tu še stroški za vlak in avtobus ali pa še naporna in dolga pot do postaje. Nadalje morajo biti predstave ob takem času, da ustrezajo prometnim zvezam (glede tega zasluži vodstvo mladinskega gledališča vse priznanje). Koliko priprav je potrebnih za tak obisk in koliko časa je pri tem izgubljenega. Tu ne smemo prezreti še pouka, ki je na ta način močno okrnjen, če celo ne odnade, in tudi miselnosti nekaterih staršev, ki otrok ne puste v Ljubljano, včasih iz upravičenih razlogov, saj jih skrbi, kje bo otrok npr. kosil in podobno. Naj bo dovolj o tem!
Med gledališči, ki so ponudila gostovanja, je tudi mladinsko gledališče iz Ljubljane. Mislim, da je naloga občinskih zvez kulturno-prosvetnih organizacij, da pri programiranju gledaliških predstav pomislijo tudi na otroke in povabijo na gostovanje tudi mladinsko gledališče, ki nudi najcenejše predstave, ki so primerne tudi za odrasle. To lahko podkrepim še s tem, da so otroci najhvaležnejša publika, zato se ni treba bati polprazne ali prazne dvorane, kar se pri odraslih obiskovalcih večkrat zgodi. Tako bomo gledališče in gledališko vzgojo približali naši mladini in prihranili precej dragocenega časa ter rešili naporov, staršem pa bomo zmanjšali denarne izdatke in skrbi.
BORIS ŽUŽEK,
Osn. šola Šmartno pri Litiji
Ta članek še ni bil pregledan.
- Področja
- Gledališče Ljubiteljsko gledališče
- Producenti
- Slovensko mladinsko gledališče
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1965-12-5001-5100_5141