Preskoči na glavno vsebino
Oder Portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti
Enciklopedija

Za domačo ali najemniško kulturo?

Dolenjski list, 30. 12. 1965

Dostop do članka je zaklenjen

Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.

  • Izpolnite vlogo za dostop

    Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.

    Izpolni vlogo
  • Dostop imam že odobren

    Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.

    Prijavi se
UGIBANJA ZA METLIŠKIM ZASTOROM Za domačo ali najemniško kulturo? Kulturna javnost je v skrbeh, kaj bo z metliško kulturo v prihodnjem letu. Je tradicija res že pokazala hrbet? Kaj vse se je napletlo okrog nedoštudirane drame »Pot do zločina«? Kulturna bera Metlike, mesteca onstran Gorjancev, ki praznuje 600 let obstoja, letos ni bila pičla. Dovolj je bilo prireditev, glasbenih in dramskih, bralnih in drugačnih in tudi občinstva ni manjkalo. V mestno kroniko so vpisali odkritja spominskih plošč in doprsij kiparju Alojzu Ganglu, gledališčniku in pisatelju Osipu šestu in drugim možem, rojakom, ki so ime Metlike ponesli v svet. Vse od pomladi do jeseni so lepaki vabili na ogled dramskih predstav, plesov domače folklorne skupine, nastopov tamburašev, pevskih zborov in podobnega, kar je bilo sem do občinskega praznika organizirano v jubilejnem letu. Treba je reči, da program že zlepa ni bil tako bogat kot letos, čeprav je ob pomanjkanju domačih prireditev vskočila najeta kultura. Zakaj nenadoma govora o najeti kulturi? Kraji, ki sami niso sposobni pripraviti prireditve, večkrat naprosijo sosede, naj jim pošljejo gledališke, glasbene, pevske in druge ansamble. Tudi Metlika se je v jubilejnem letu odločila, da povabi v goste Mestno gledališče ljubljansko, Slovenski oktet, Pionirsko gledališče, novomeški zbor Dušana Jereba in druge, ki so ob raznih priložnostih v Metliki tudi nastopili. Urnik prireditev so izpopolnili Metličani z lastnimi močmi. Tako so pod vodstvom Nade Nenadič uprizorili »Jezusove apostole«, izvedli in ponovili folklorne plese iz metliškega obredja, pripravili koncert tamburaškega zbora in še kaj. Zlasti so se zagreli ob folklornih nastopih metliške skupine, ki je po presledku spet izvedla venček belokranjskih plesov in pesmi in tako opozorila javnost, da hoče biti folklora zvesta tradiciji. Za vse to so se našla tudi sredstva, ker je odločilo mišljenje, da je treba 600. obletnico mesta proslaviti, kakor se kraju take starosti spodobi. Iz republiških in občinskih mošnjičkov so plačali omenjeno bero z 2,200.000 dinarji, to pa je v zadnjih letih tudi največ, kar je dobila kultura. Brž ko so bile osrednje prireditve jubilejnega leta mimo, se je marsikateri obet (teh pa ni bilo malo) postavil na glavo. Ansambli so začeli spet bolehati za staro boleznijo — težnjo k razpadanju. Razprtije so se zajedle v folklorno skupino, dramski ansambel, godbo in še kam, tamburaši so se skoraj razpustili, pevci pa se ne morejo ubrati brez pevovodje. Ob misli, da je bila včasih Metlika živahno kulturno središče, prihaja občutek, da je tradicija pokazala hrbet. Začelo se je morda že nekolikanj prej, za časa, ko so študirali dramo »Pot do zločina«, pa je nikoli niso uprizorili. Koncert tamburaškega zbora je bil že napovedan, pa ga niso nikoli slišali. In še marsikaj pričetega ni zagledalo belega dne in doživelo priznanja pri občinstvu. Marsikdo si zastavlja vprašanje, zakaj in doklej tako? Odgovori: »Dokler bom za delo dobil polena pod noge...« niso redki in daleč od resnice. Seveda je tu nekaj odločilnejšega: denar. Za kulturo, za osnovno dejavnost društev in skupin, za kulturo »iz ljudi za ljudi«, kot narekuje sklep zadnjega republiškega kongresa Zveze kulturno prosvetnih organizacij, je denarja čedalje manj in tudi v prihodnjem letu bojda sredstev ne bo več. Pravijo, da ni več »idealistov«, ki bi brezplačno vlekli plug kulture. Zato v prihodnjem letu tudi ne pričakujejo preveč od domačinov; največjo vrzel naj bi zapolnila najemniška kultura.

Ta članek še ni bil pregledan.

Javi napako na oder@slogi.si.