Pomembna razprava o gledališču
S. V., Delo, 11. 1. 1968
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
Pomembna razprava o gledališču
Skupina sekcije za samoupravljanje v kulturnih ustanovah pri republiški konferenci SZDL je v torek popoldne pripravila posvetovanje s predstavniki ljubljanske Opere, da bi skupno ugotovili, kakšno stopnjo je doseglo samoupravljanje v tej kulturni ustanovi in kaj bi bilo potrebno storiti, da bi samoupravno mesto kulture v družbi in samoupravni odnosi v kulturnih ustanovah pognali močnejše korenine.
Naloga skupine je študijskega značaja in zajema proučevanje več kulturnih ustanov. Na sestanek pa so prišli tudi predstavniki ljubljanske Drame z željo, da bi proučevanje vloge in mesta kulturnih ustanov v naši družbi zajelo tudi njihovo hišo in njihovo umetniško prizadevanje. Razprava se je tako razširila na probleme celotnega SNG, kar je logično, saj družba dotira SNG kot celoto, osnovni statutarni akti veljajo tudi za SNG kot celoto in tudi samoupravni organi, ki predstavljajo v odločanju tudi organe druge stopnje in v katere imenuje širša družbena skupnost svoje predstavnike, so enotni za celotno SNG.
Že sam tak položaj SNG, ko Opera in Drama samostojno odločata o svojem delu, to je o programu, o umetniškem ustvarjanju, vrsta pravno materialnih zadev pa se urejuje skupno za SNG, zahteva posebno proučevanje organizacije SNG. Tudi sam sistem finansiranja je neurejen, ne samo kar zadeva pomanjkanje sredstev, ampak predvsem na način, ko je ustanovitelj republiški izvršni svet, sofinanser za polovico sredstev pa ljubljanski mestni svet. Tak položaj ustvarja nestabilen položaj SNG, hkrati pa krni tudi pravice mestnega sveta, ki ne more odločati o višini sredstev za gledališče, ampak le prispeva polovico visote, ki jo določi republika. Ljubljanska Drama bo zato v kratkem predlagala nov način finansiranja, po katerem naj bi se sredstva iz republike in mesta zbirala v enoten sklad, ki bi dajal na primer Drami 80 odst. dosedanje subvencije kot temeljni prispevek, poleg tega pa na vsak lastni ustvarjeni dinar pri rednih predstavah še dinar prispevka, pri mladinskih predstavah, za katere so vstopnice cenejše, bi družba prispevala na lastnih ustvarjenih 60 par 1.40 din, za izvedbo domačih avtorjev bi družba prispevala za vsako predstavo določeno vsoto. Za posebno kvalitetne izvedbe pa bi se lahko podeljevale gledališču še posebne nagrade. Po mnenju predstavnikov Drame bi tak način spodbujal kvalitetno rast gledališč in iskanje novih obiskovalcev.
Obširno je bilo razpravljanje o vlogi in mestu gledališč v naši družbi, o utrditvi odnosov družbenih predstavništev do gledališč, o stabilizaciji finansiranja kulturnih ustanov, o prerogativih družbe, ki bi morali priti bolj do veljave, če ustanova ne dosega določene kvalitete, o odgovornosti za kulturno politiko umetniške ustanove in kvaliteto izvajanj in o vrsti drugih vprašanj, ki brez dvoma niso bila le študijsko proučevanje, ampak tudi že korak k urejanju teh aktualnih problemov.
S. V.
Ta članek še ni bil pregledan.
- Področja
- Gledališče Refleksija in publicistika
- Producenti
- SNG Opera in balet Ljubljana
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1968-01-9501-9600_9567-9568