Preskoči na glavno vsebino
Oder Portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti
Enciklopedija

Režiser Branko Gombač se je vrnil s Poljskega

Fedor Gradišnik, Branko Gombač, Primorski dnevnik, 15. 8. 1964

Dostop do članka je zaklenjen

Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.

  • Izpolnite vlogo za dostop

    Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.

    Izpolni vlogo
  • Dostop imam že odobren

    Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.

    Prijavi se
DESET MESECEV USPEŠNEGA DELA Režiser Branko Gombač se je vrnil s Poljskega Pri nas se ga spominjamo kot režiserja «Ane Frank» in «Othella» - Na Poljskem je z velikim uspehom režiral Držićevo komedijo «Dundo Maroje» Po desetmesečnem bivanju na Poljskem se je te dni vrnil celjski režiser Branko Gombač v domovino. Vrnil se je potem, ko je v polni meri in z velikimi uspehi izpolnil nalogo, ki mu je bila zaupana. Kot štipendist poljskega ministrstva za kulturo se je v času svojega bivanja na Poljskem temeljito seznanil z delovanjem poljskih gledališč in navezal najožje stike z raznimi gledališkimi in drugimi kulturnimi delavci za čim tesnejše poljsko-jugoslovansko kulturno sodelovanje. Ker Branko Gombač tržaškemu gledališkemu občinstvu ni neznanec, saj se gotovo še dobro spominja njegovih uspelih režij v Slovenskem gledališču v Trstu («Dnevnik Ane Frankove», «Othello» in «Iz take smo snovi kot sanje»), menim, da je prav, če o njegovih najnovejših umetniških uspehih v tujini seznanimo tudi njegove prijatelje v Trstu. Po prihodu v Varšavo, ki mu je bila določena kot stalno bivališče, se je takoj z vso vnemo lotil svoje naloge. Iz Varšave je obiskoval tudi druga poljska gledališča v Krakovu, Katovicah, Vroclavu in v Poznanju. To seveda ni bilo lahko delo. Od jutra do večera prisostvovati zdaj v enem, zdaj v drugem gledališču vajam in se seznanjati z režijskimi koncepti in prijemi različnih režiserjev, zvečer pa prisostvovati predstavam kot realizacijam truda, vloženega čez dan z igralci za čimvečji umetniški uspeh. Danes v Varšavi, jutri v Krakovu, nato v Katovicah in v Vroclavu, vmes pa študirati nepoznani jezik in na brezštevilnih sestankih in konferencah s poljskimi gledališčniki in drugimi kulturnimi delavci razpravljati o problemih, tičočih se poljskega in jugoslovanskega teatra — to je naloga, ki jo zmore le človek velike ljubezni do svojega poklica, človek z jeklenimi živci... Kdor pozna Branka Gombača, ve, da bo s svojo zagrizeno energijo premagal vse težave in ovire. In res! Že njegova prva poročila so dokazovala, da bo uspel. Z navdušenjem je pisal, da mu jezik ne dela nobenih težav več in da bo z vtisi, ki jih je črpal pri prominentnih poljskih umetnikih, ob svojem povratku v domovino lahko mnogo novega vnašal v svoje poklicno delo. Veliko zaupanje mu je izkazalo ministrstvo za kulturo, ko mu je po nekaj mesecih zaupalo režijo Držićeve komedije «Dundo Maroje» s poljskimi igralci v poljskem jeziku in sicer v Poznanju. Z vso njemu lastno energijo se je lotil težke naloge in kakor je dne 8.VI. t.l. v kratki brzojavki poročalo ljubljansko «Delo», je bila premiera dne 7.VI. t.l. v navzočnosti odličnih predstavnikov poljskega in jugoslovanskega kulturnega in političnega življenja v nabito polni poznanjski gledališki hiši z viharnim navdušenjem sprejeta. Ker tem za poljsko-jugoslovansko kulturno sodelovanje prav gotovo važnem dogodku naše časopisje (razen zagrebškega «Vjesnika» 18.VI. t.l.) ni ničesar poročalo, bi tukaj omenili poleg «Vjesnikovega» poročila še ocene poljskega časopisja. Branko Gombač je režiral «Dunda» s poljskimi igralci v odličnem prevodu Zygmunta Stoberskega in Jana Brechwa v poljskem jeziku, kar gotovo ni bilo lahko delo. «Gazeta Poznanska» ugotavlja: «Branko Gombač je s trdno roko pričaral iz umetnine njeno plebejsko ljudsko barvitost, ki jo odlikuje polnokrven dovtip in elementarna situacija. Uspelo mu je ubrati predstavo v pretežno enotni intonaciji barvito in veselo. Za to pa je predvsem šlo v tej pikantni komediji o rimski kurtizani in nenavadnih prigodah, kakršne so v sončnem italijanskem mestu doživeli mnogi Dubrovčani. Delež pri uspehu gre režiserju prav gotovo tudi zato, ker mu je uspelo zbuditi v ansamblu toliko smelega poleta, kar poudarjamo v svoje posebno zadovoljstvo.» Kritik v «Expressu Poznanskem» še posebej hvali barvito in lahkotno scenografijo Stanislawa Bakowskega, o Gombačevi režiji pa pravi dobesedno: «Kdo bi nam mogel bolje od njega, Držićevega rojaka in jugoslovanskega umetnika, odkriti neznano vzdušje bogatega in mogočnega Dubrovnika, iz katerega izhajajo skoraj vsi junaki rimskih pustolovščin?» V zagrebškem «Vjesniku» pa pravi R. Milačić: «Režiserju Branku Gombaču, odličnemu slovenskemu umetniku mlajše generacije, se je posrečilo približati Držića poznanjskemu občinstvu. Najboljši dokaz za to sta publika in z njo igralci, ki so tudi pri reprizi nastopali z istim žarom in zanosom. Bil je to popoln uspeh Držićeve komedije, ker delo ni spravilo publike samo v smeh, temveč jo je često tudi prisililo, da se je morala globoko zamisliti. To ni bila navadna predstava, ki naj bi izpolnila dobro zamišljen načrt kulturnega sodelovanja med našima državama. Bila je to več kot potrebna in dobrodošla predstava, kar pomeni pravo kulturno sodelovanje. V celoti teče predstava nenavadno urejeno, odlikuje se s humorjem in s sijajnim tempom.» Tako je Branko Gombač uspešno opravil zaupano mu nalogo. S to zavestjo se je vrnil v Varšavo in se ponovno posvetil študiju gledaliških problemov. Prve dni julija pa so ga spet poklicali v Poznanj, kjer nameravajo na nekem gradu uprizoriti «Dunda» na prostem. Z režijo v Poznanju pa Gombačevo kulturno udejstvovanje na Poljskem še ni končano. V najmočnejšem poljskem industrijskem centru Poznanj-Wilda je v tamkajšnjem delavskem klubu med svojim bivanjem v Poznanju s prodornim uspehom priredil «Cankarjev večer», na katerem je imel predavanje o Ivanu Cankarju, nato pa je recitiral Cankarjeve črtice «Greh», «Domovina, ti si kakor zdravje...» in «Pavličkova krona» vse v poljskem jeziku, na poznanjski televiziji pa je recitiral samo «Greh». Poznanjsko delavstvo je Cankarjev večer z navdušenjem sprejelo in Gombača obdarovalo z dragocenimi darili trajne vrednosti. Fedor Gradišnik Branko Gombač

Ta članek še ni bil pregledan.

Javi napako na oder@slogi.si.