Preskoči na glavno vsebino
Oder Portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti
Enciklopedija

Streha v Križankah jeseni

Ljubljanski dnevnik, 12. 8. 1964

Dostop do članka je zaklenjen

Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.

  • Izpolnite vlogo za dostop

    Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.

    Izpolni vlogo
  • Dostop imam že odobren

    Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.

    Prijavi se
Streha v Križankah jeseni Pred začetkom letošnjih poletnih kulturnih prireditev v Ljubljani smo razen o programu (predvsem o baletnem bienalu) z optimizmom pisali tudi o tem, da letos vreme ne bo moglo več ovirati predstav. Na srečo smo imeli v glavnem prav, dasiravno je k temu pripomoglo le do nedavnega lepo poletje. Strehe, s katero smo z gotovostjo računali, v letnem gledališču v Križankah namreč še vedno ni. Razpeli jo bodo lahko šele jeseni, enkrat septembra. Z vprašanjem: čemu ta zakasnitev, smo se oglasili pri prireditveni poslovalnici Festival. In zvedeli: da je streha nad letnim gledališčem za naše izkušnje nekaj povsem novega in da zato zakasnitve pri delu niso bile nepričakovane; da so bili projekti v glavnem pripravljeni, ko so dela takoj, ko je spomladi skopnel sneg, začeli, da pa je bilo treba sproti in hkrati opravljati raziskovalna, pripravljalna in gradbena dela — to pa je seveda povzročalo pogoste prekinitve in dopolnjevanje prvotnih projektov. Nosilne stebre, ki bodo držali streho in sidrišča pod njimi, je bilo namreč treba napraviti na obzidju nad starim rimskim zidom in na stavbi, ki meji na letno gledališče s severne strani. Tu pa se je dalo le sproti ugotavljati, koliko teže lahko ti stari zidovi prenesejo in s čim vsem jim je treba pomagati, da bodo dovolj trdni. Glede na to, da bo moralo vsako sidrišče zdržati napetost 33 ton, je bilo treba pogosto kopati v zid do 6 metrov globoko pod zemljo, dajati betonske inekcije v stene in obzidje; da so bili vsi sodelujoči od projektanta prof. ing. Miloša Marinčka in Splošnega projektivnega biroja v Ljubljani ter biroja Metalne, ki je prevzel podrobno izdelavo projektov, pa do delavcev Metalne, ki so jih za to delo sprostili od redne proizvodnje, pri delu ves čas z vso vnemo in vestnostjo, tako da lahko pri zakasnitvah govorimo le o objektivnih vzrokih; da je prvotni proračun precej zrasel, ker so se dela zavlekla, material pa podražil in ga je bilo več potrebno. Zato prvotnih 15 milijonov dinarjev za streho ne bo zadostovalo in prav zdaj prosijo za dodatna republiška sredstva, ker je poslovalnica sama prispevala za streho iz svojega investicijskega sklada 15 milijonov, Mestni svet, v katerega pristojnost sodi, pa je z blizu 60 milijoni sodeloval pri financiranju predstav in nekaterih drugih obnovitvenih delih v letnem gledališču; da so vsa zdaj že pripeljali tako daleč, da bi lahko že kmalu začeli montirati 1800 kv. metrov obsegajočo platneno streho, ki je že dolgo pripravljena (sešili so jo v Avtomontaži), čakajo pa še na nosilno vrv, ki jo bodo lahko komaj septembra uvozili iz Avstrije. Pomanjkanje primernega materiala je bilo vzrok zakasnitve tudi že mnogokrat doslej; da bodo streho razpeli predvidoma septembra in jo nato še nekaj časa opazovali, da bodo lahko najustrezneje rešili odtekanje vode, način napenjanja (z zračnimi vitli ali z motorji) itd. Prihodnje poletje bomo torej prav zares lahko brez skrbi pred dežjem, ki je doslej tolikokrat motil ljubljanske poletne prireditve v Križankah. Na izkušnje pri postavljanju te naše, prve strehe v letnem gledališču pa menda že nestrpno čakajo nekatera druga letna gledališča v Jugoslaviji, predvsem opatijsko.
Opomba
infrasturktura; Križanke; Miloš Marinček; problemi gledališč
Oznaka arhivskega gradiva
1964-08-2601-2700_2721
Javi napako na oder@slogi.si.