Prešernova beseda in naš čas
Peter Breščak, Dolenjski list, 15. 2. 1968
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
Prešernova beseda in naš čas
Kdor izmed vas se bo prepojil s Prešernom, bo imel zanesljiv kompas, ki ga bo vodil proti jasnim ciljem, da bo sodoben, moderen, ne da bi letal za vsako najnovejšo modo, dejaven, ne da bi se silil za hipnim uspehom
Jol bit 15.2.
(Oton Župančič)
Letos so v Novem mestu slovenski kulturni praznik 8. februar še posebno slovesno proslavili. S Prešernovo besedo, ki po toliko letih še vedno tako živo sega v naš čas in življenje, smo se srečevali vsepovsod. Slovenska mesta so se ovila v plašč slovesnosti. Igralci so znova posegli po drobni knjižici Vrbljanovih Poezij.
Novo mesto je v počastitev velikega umetnika pripravilo več slovesnih prireditev. V spodnjih prostorih Dolenjske galerije so v torek, 6. februarja, odprli razstavo »Julija Primic in njen rod.« Razstava, ki jo je Dolenjskemu muzeju v Novem mestu posredoval kranjski Prešernov spominski muzej, je zanimiva za vsakega Novomeščana, Julija Primic, ki je zadnja leta svojega življenja preživela v Novem mestu, se nam na razstavi odkriva v svoji podobi. V spremni besedi Črtomira Zorca, kustosa Prešernovega spominskega muzeja iz Kranja, pa je bilo tej podobi dodano še nekaj več: dobrota in ljubeznivost skrbne matere ter razumevanje pesnika, čigar pesmi je prebirala, nam kar rušita že ustaljeno mnenje o visoki Juliji, ki je pesnika zavrnila. Spretno menjavanje dokumentarnega in likovnega gradiva daje razstavi poseben čar. Razstava v Dolenjski galeriji je nasledek plodnega sodelovanja dveh muzejev. Del razstavnega gradiva je prispevala novomeška Študijska knjižnica Mirana Jarca.
Naslednjega dne je bila ob sedmih zvečer v Domu kulture Prešernova proslava, ki jo je pripravil Oder mladih. V izbranem recitalu Prešernovih pesmi je številno občinstvo (to so bili v pretežni meri dijaki novomeških šol) prisluhnilo pesnikovim mojstrovinam. Žal pa je bila scena pomaknjena preveč v notranjost odra, da bi poslušalci lahko pesmim dobro sledili. Pred recitalom je govoril literarni zgodovinar prof. Alfonz Gspan.
Slovenski kulturni praznik je bil v Novem mestu tudi slavnostnega odkritja spominske plošče Linhartovemu delu Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Revolucionarna veseloigra je bila v Novem mestu uprizorjena prvič na Slovenskem. Novo mesto se je s to ploščo oddolžilo rodoljubom, ki so 6. januarja 1848, se pravi pred 120 leti, postavili to delo na oder. Ploščo na cesti Komandanta Staneta 10 je odkril v imenu občinskega sveta za kulturo, občinske Zveze kulturno prosvetnih organizacij ter Slavističnega društva književnik Severin šali. Spregovoril je še profesor Gspan, znani poznavalec Linharta, ki je v nekaj besedah poudaril pomembnost slovesnosti. Promet je za nekaj minut prenehal utripati, številni dijaki, njihovi vzgojitelji, predstavniki kulturnega življenja ter občinske skupščine pa so kljub nalivu vztrajali pred hišo, kjer je bila plošča odkrita, do konca slovesnosti.
Prešernova beseda in naša hotenja se prepletajo.
PETER BREŠČAK
Ta članek še ni bil pregledan.
- Področja
- Gledališče Refleksija in publicistika
- Producenti
- Prešernovo gledališče Kranj
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1968-02-9801-9900_9850