Pustni vrtinci nekoč in danes
Janez Ujčič, Ljubljanski dnevnik, 17. 2. 1968
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
PTUJSKI KURENTI ŽE
KURENTI ŽE POZVANJAJO
Pustni vrtinci nekoč in danes
Tradicionalni ptujski karneval bo v nedeljo, 25. februarja – Pripravljajo 60.000 pustnih krofov – Nekoč na kurentovanju najpogumnejši, danes tudi otroci – Kurenti z avtomobili
Pust, okroglih ust, kolovrati tam polvasi... Pustne norčije so že pred vrati, pa čeprav še kurenti in orači ne pozvanjajo s svojimi velikimi zvonci. V Ptuju, starem zgodovinskem mestu ob Dravi, ki je vse do današnjih dni ohranil del stare srednjeveške podobe, je čutiti v teh dneh nekakšne mrzlične priprave, priprave, ki napovedujejo velik pustni spektakel: 8. tradicionalno kurentovanje. Ko sem se v hotelu Poetovia pogovarjal z nekaterimi člani prireditvenega odbora, seveda nisem mogel mimo predsednika Draga Hasla. Takole nam je zaupal o pripravah na 25. februar, ko bo v Ptuju praznik; praznik veselja in norčavosti.
SODELOVALI BODO TUDI KOROŠCI
Drago Hasl: »Trudimo se, da bo prireditev uspela. Kurentovanje je postalo pojem ne samo za severni del naše republike, temveč bi lahko skoraj rekel za vso Slovenijo in za obmejni del Hrvatske. Zaradi uspešnega turističnega sodelovanja s sosedno avstrijsko Koroško in Štajersko lahko v nedeljo, 25. februarja, pričakujemo velik obisk tudi iz teh krajev. Čeprav se naše folklorne pustne skupine, ki nastopajo na naši tradicionalni pustni prireditvi, ne spreminjajo in se strogo držé svojih tradicionalnih šem, morda prav zaradi tega učinkujejo tako elementarno, nekam atavistično, občutimo nekaj davno znanega v sebi, kadar jih gledamo. Zagotovili smo si sodelovanje vseh naših znanih šemskih skupin.
Nastopili bodo iz Markovec, Bukovec, Spuhlje, Rogoze, Dornave, Hajdine, Cirkovec in Lancove vasi. Iz Medjimurja bodo prišle posebne živalske skupine, iz Prekmurja in Predanovec pa bodo prišli svatje, ki bodo pokazali borovo gostüvanje. Posebno zanimiva bo tudi koroška folklorna skupina iz Beljaka.«
V DEŽJU ALI SNEGU?
Na pogovoru o pripravah za letošnje kurentovanje je sodeloval tudi 47-letni Jože Štrafela, znan kurent iz Markovec pri Ptuju, iz domovine kurentov.
»Upamo, da bomo kurentovanje,« je dejal Jože Štrafela, »bolje izpeljali kot lani, ko nam je dež preprečil karneval. Mogoče smo bili lani premalo odločni, ker nismo nadaljevali sporeda. To se letos ne bo ponovilo, pa čeprav bo v nedeljo snežilo ali deževalo.«
Pravijo, da je Jože Štrafela najbolj »zvesta kurentska duša« v Ptuju. S pustnimi prireditvami se ukvarja že nekaj več kot 25 let.
»Začel sem pravzaprav takrat, ko mi je oče sešil obleko za kurenta. Star sem bil 17 let. To je bilo še pred vojno, ko smo hodili po vaseh, in to je bilo takrat največje veselje, da smo se v to opravo odeli. Tistikrat je bilo to malo drugače kot danes.«
In kakšna je razlika med takrat in danes?
»Takrat še nismo poznali takšne motorizacije, kot jo danes in smo se z nekim drugim občutkom pripravljali na kurentovanje. Moje največje veselje je bilo, ko sem bil star 17 let in ko mi je oče napravil masko in rekel: No, zdaj si že polnoleten, kmalu boš šel k vojakom, zato lahko greš med kurente. Takrat namreč ni bilo v navadi, da bi tudi otroci, kot danes, šli v kurente. Moral si biti odrasel moški, polnoleten, krepak in močan, ker je prišlo tudi do neljubih nesporazumov med vasmi in takrat kakšen neizkušen mladenič ne bi prišel v poštev. Iz vasi, kjer sem bil doma, nas je bilo 15 fantov, v kurente pa smo šli je trije ali štirje.
30 KILOMETROV V DVEH DNEH
Se vam je vtisnil v spomin kakšen poseben doživljaj iz predvojnih let?
»Prav gotovo je bilo najbolj zanimivo, ko sem šel prvič v kurente. Šel sem z bratom, ki je bil dve leti starejši in prav zavoljo tega sem se počutil nekaj več kot ostali moji vrstniki. Najbolj veselo pa je bilo takrat, ko smo po dveh dneh, ko smo prehodili okoli 30 kilometrov, prišli vsi srečni in zdravi domov in vaščani so nam pripravili topel sprejem in nas pozdravljali iz vsake hiše. Takrat ni bilo v navadi, da bi se vrnili domov vsi zdravi in živi, ker je bilo pretepov na pretek.
Koliko pa stane oprema za kurenta?
»Povprečna oprema za kurenta velja danes gotovo 100.000 starih dinarjev. Posamezna ovčja koža stane 8 do 10 tisoč starih dinarjev, teh pa je potrebno 10 do 12, potem zvonci, delo maske in drugi okraski.«
To se pravi, da ne more kdorsibodi v kurente?
»Zdaj prav gotovo ne!«
Nov, moderen način življenja prinaša v karnevalska oblačila nov val. Ali se to odraža tudi v ptujskem kurentovanju?«
»Morda se odraža v toliko, da fantje, ki sodelujejo v kurentovanju, nimajo več obhodov po vaseh in ne predstavljajo več takšnega elementa teh običajev kot nekoč. Zdaj se nekateri pripeljejo v mesto z avtomobilom za uro ali dve, malo poskačejo in podobno. Nekateri hočejo oblačila tudi izmaličiti. Namesto ovčjih kož, ki sestavljajo kurentov kožuh, uporabljajo zajčjo »dlako«, spremene obutev, vendar te »novosti« pri ljudeh, ki poznajo oblačila, nalete na gluha ušesa.«
Koliko pustnih likov pa bo tokrat sodelovalo v kurentovanju?
»V etnografskem sprevodu bo sodelovalo okrog 400 pustnih likov, na popoldanskem karnevalu pa bo, sodeč po zadnjih prijavah, nastopilo čez 1500 maškar.«
Seveda tudi gostinci ob pripravah ne drže križem rok. Ko smo se o tem pogovarjali z direktorjem Haloškega bisera Rudijem Bratcem, smo izvedeli:
– da pripravljajo v ptujskih gostiščih in hotelih za pustne dni, to je od sobote do torka plese z maskami;
– da je pod ptujskimi strehami prostora za 6000 gostov;
– da bodo postavili po ptujskih ulicah 25 stojnic s kuhanim vinom in domačimi štajerskimi in prekmurskimi specialitetami;
– da bo v nedeljo, ko bo kurentovanje, na voljo 60 tisoč pustnih krofov.
In koliko ljudi pričakujete v nedeljo, 25. februarja?
Mislim, da bo takrat v Ptuju najmanj 20.000 ljudi.
Karneval pustnih mask se bo pričel v nedeljo dopoldne na stadionu, kjer se bodo številnim turistom predstavili kurenti, orači, piceki, kure in drugi pustni liki v tradicionalnih plesih, popoldne pa bo po ptujskih ulicah obhod karnevalskih skupin, zvečer pa bo v gostinskih lokalih veliko slavje in izvolitev najboljših mask.
Torej: Ptujčani so, ko to poročamo, že pripravljeni na 25. februar, ko bo v Ptuju velik praznik. Glavne skrbi s pripravami so tako končane, nezaupljivi so le do vremena, ki je v dneh kurentovanja po navadi muhasto. Mislim, da ni treba zapisati, da si želijo lepo vreme. Sicer pa Matija (24. februar) led razbija, če ga ni, ga naredi, pravi stari slovenski pregovor. In kurenti že pozvanjajo!
JANEZ UJČIČ
- Področja
- Gledališče Festivali Ples
- Osebe
- Jože Štrafela
- Opomba
- Karneval; Intervju;
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1968-02-9801-9900_9875-9876