Slovenska opera v ameriški Ljubljani
P. T., Ljubljanski dnevnik, 23. 8. 1964
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
Beseda o naših ljudeh v Clevelandu
SLOVENSKA
OPERA
V AMERIŠKI
LJUBLJANI
GLASBENA MATICA V CLEVELANDU UPRIZARJA OPERNA DELA V SLOVENŠČINI - VERJETNO EDINSTVEN AMATERSKI ANSAMBEL NA SVETU - SOLISTI SO TUDI SCENSKI DELAVCI, DIRIGENT POSOJA SVOJE POHIŠTVO - VSAKA PRVA NEDELJA V NOVEMBRU JE PRAZNIK ZA SLOVENCE V AMERIŠKI LJUBLJANI
PEVCI GLASBENE MATICE IZ CLEVELANDA
Da ne bo pomote: nobena od slovenskih poklicnih opernih hiš ne gostuje v Clevelandu, ali kot se je za to mesto uveljavilo ime, »ameriški Ljubljani«.
To ne! Pač pa prireja operne predstave v slovenščini Glasbena matica, ki jo je v tem velikem ameriškem mestu leta 1940 ustanovil pevec in pevski pedagog Anton Šubelj z Rodic pri Domžalah.
Toda še prej beseda o naših ljudeh v Clevelandu.
TO PA TO...
-Veste, se je nasmejal prijazni in duhoviti sogovornik Anton Šubelj (v Ameriki mu vsi znanci pravijo kar Tone, tisti bolj prijazni pa Tonček), med več zbori, ki jih učim, je tudi Mladinski zbor. To so sami mladi ljudje, ali če bi bil bolj natančen, bi rekel, da je to že četrti rod naših izseljencev. Seveda slovenskega jezika ne znajo več, vsaj govoriti ne, nekaj še razumejo. Pojejo pa še v našem jeziku in to kar dobro. Pa veste, pri katerih besedah so največ težave, da se jih nauče? Pri tistih, ki imajo črko »c«, na primer travca, glavca in podobne. Ameriška beseda te črke ne pozna, a zato izgovarjajo »glavka«, »travka«. Sčasoma se nauče, le precej truda je treba.
- Ampak ena beseda, ki prav tako ima črko »c«, jim pa ne dela nobenih težav. Ta se menda podeduje kar iz roda v rod. To je naša »potica«. To pa tako natančno izgovarjajo, da je veselje, pa tudi Američani, ki imajo stike s Slovenci, so se je tako navadili, da jo izgovorijo čisto po naše. Jedo jo pa seveda še raje kot izgovarjajo...
Težko bi povedali natančno številko, koliko Slovencev je še v Clevelandu. Eni pravijo 60.000, drugi 70.000 in tako naprej. Vsekakor pa sodi Cleveland med večja »slovenska« mesta! Vendar naravni zakon tudi tu neusmiljeno piše svoja pravila: stari odhajajo, mladim pa je le še v zavesti, odkod izvira njihov rod. So izjeme, vendar te le potrjujejo pravilo.
Pri recimo 70.000 Slovencih ima Cleveland kar devet Narodnih domov, šest odraslih slovenskih pevskih zborov, dva mladinska zbora in eno dramsko skupino Anton Verovšek.
Vsi zbori pojejo v slovenščini, čeprav je pogovorni jezik pri vajah angleški. To je razumljivo, saj kot rečeno, posebno mlajši - pa tudi nekateri starejši - ne bi ničesar razumeli, če bi se pogovarjali v materinskem jeziku.
Izmed Narodnih domov je največji na St. Clair Aveniji. Razen vrste poslovnih prostorov ima tudi veliko dvorano, v kateri je 1100 sedežev. Mimogrede - v tej dvorani je dvakrat koncertiral pred razprodanim avditorijem tudi Slovenski oktet, ko je bil na turneji po Ameriki. Narodni dom na St. Clair je last največje slovenske organizacije v ZDA Slovenske narodne podporne jednote in ga upravlja poseben odbor.
V njem ima svoje prostore in tu uprizarja operna dela ter nastopa na koncertih Glasbena matica iz Clevelanda.
O njej pa teče beseda.
OPERNA PREMIERA DOGODEK ZA CLEVELANDSKE SLOVENCE
Za premiero opere je že vnaprej določen datum, vsako leto isti - prva nedelja v novembru. Koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi pa ima Glasbena matica vsako leto aprila. Kdo ve, kaj bi moralo priti, da bi ta dva datuma premaknili, tako sta že zasidrana. Sta pa ti dve glasbeni prireditvi poseben dogodek za naše rojake v Clevelandu. Velika dvorana na St. Clair je polna. In medtem ko poslušalce na operni predstavi preveva ponos, da lahko Slovenci s svojimi skromnimi močmi postavijo na oder recimo Verdija, Rossinija ali katerega koli drugega glasbenega velikana, jih pa pri koncertu narodnih pesmi objame domotožje, spomin na stari kraj. Tudi solisti so tudi scenski delavci, dirigent posoja svoje pohištvo, takrat ni nobena sramota...
Vsa operna dela, ki jih je do sedaj uprizorila Glasbena matica, bi bilo preveč, da bi jih lahko našteli. Vsa pa nekaj naslovov gotovo ne bo odveč, nam za informacijo, prizadevnim članom Glasbene matice pa spodbudo:
Traviata, Trubadur, Rigoletto, Carmen, Cavalleria rusticana, Glumači, Seviljski brivec, Figarova svatba...
Potem razne kantate, različne koncertne priredbe glasbenih del in tako naprej.
In če smo že našteli dela, povejmo še vsaj nekatere soliste:
June Price, Ana Safret, Caroline Budau, Eileen Ivančič, Edy Kenik, John Perenčevič, Frank Bradač, Frank Ivančič, Don Jacin, Vencelj Frank. Radijski poslušalci se bodo verjetno spomnili tudi mezzosopranistke Cilke Valenčič, ki je pred nekako tremi leti dobila prvo nagrado na zadnji oddaji »Pokaži, kaj znaš«. Tudi ona sodeluje kot solistka ali pa kot zboristka.
MORDA EDINSTVEN ANSAMBEL NA SVETU
Med pevci Glasbene matice sploh ni razlike - solist ali član zbora. Letos na primer poje ta in ta pevka vlogo Carmen; prihodnje leto bo pela v zboru, če zanjo ne bo primerne solistične vloge. Ljubosumje - kdo poje lepše in bolje - jim je tuje. K vajam prihajajo tudi po 40 do 50 milj daleč, pa vendar nikoli ne zamude. Druži jih zares pravo veselje do glasbene umetnosti, do nastopov, pa naj si bo v opernem delu ali pa na koncertu.
Zanimivo je, da ima pred premiero opere celotni ansambel - solisti in zbor - le eno vajo z orkestrom. Prej vadijo ob spremljavi klavirja in to za vsako opero približno pol leta: za zbor enkrat na teden, za soliste po potrebi. Pojejo vselej samo v slovenščini in nikdar v originalu. Pred leti je bilo s slovenskimi teksti težko in so se morali prevodov prevečkrat lotiti sami, zdaj pa imajo v tem pogledu pomoč iz domovine.
Pa še to - honorarjev za nastope ne poznajo. Resnični amaterji!
PROSTOVOLJNO DELO
Seveda so stroški predstavo zelo veliki. Samo orkester clevelandske »Simfonije« - so pa to zares dobri muziki - velja za eno uprizoritev (vaja in premiera) tisoč dolarjev. To je tudi vzrok, da nimajo repriz, pa najbrž tudi občinstvo. Vprašanje je namreč, če bi gledalci tudi drugič, tretjič tako napolnili dvorano, kot je sicer vsako prvo nedeljo v novembru.
Razen orkestra so seveda še drugi stroški: kostumi, ki jih dobe na posodo iz chichaške opere, orkestralni parti, ki jih dobe tudi tam in še in še. Stroškov nikoli ne zmanjka.
Zato pa si kar sami s prostovoljnim delom, bi rekli po naše, pomagajo pri scenariju. Preprostejše kostume, ki jih potrebujejo v več operah, sešijejo sami, scena je delo samih pevcev (njihovi poklici so namreč različni, pa so tudi strokovnjaki vmes prav za te stvari), kar manjka, napravijo sami.
PA ŠE ENKRAT NARODNA PESEM
- Govoriti slovensko ne znajo, pojejo pa! To je stara resnica, ki ne velja samo za Ameriko, ampak za vse dežele, kjer žive slovenski izseljenci ali natančneje: potomci naših izseljencev pionirjev.
Če pridete kam, kjer so skupaj Slovenci, rojeni že v Ameriki, ne boste slišali ameriške ali angleške pesmi. Slovenskih pa kolikor hočete - od »Terezinka zgodaj vstala« pa do »Ti pa jaz, pa židana marela«.
Narodna pesem je sploh najbolj priljubljena, saj jo menda že otroku vcepijo v srce. Če jo pojejo v ribniškem, dolenjskem, gorenjskem ali katerem koli drugem narečju, jih prav nič ne moti - važna je melodija in pomen besedila. Tega pa najbrž nikoli ne bodo pozabili.
Taka je Glasbena matica iz Clevelanda. Gotovo je ni moč primerjati s poklicnimi opernimi hišami, saj so tudi njeni delovni pogoji čisto drugačni. Morda včasih katera od predstav zašepa - kaj ne bi! Toda priznati jim je treba trdoživost in ljubezen do te vrste glasbene umetnosti. Od nikoder ne dobivajo nobene podpore, pravi samorastniki so, ki pa tudi drugim narodom v pisanem mozaiku Amerike kažejo, kaj zmore slovenski človek, pa čeprav daleč od domovine.
In prav v tem so verjetno edinstven ansambel na svetu!
P. T.
- Področja
- Ljubiteljsko gledališče Opera
- Osebe
- Fran Bradač Anton Šubelj
- Producenti
- Glasbena matica Ljubljana
- Opomba
- glasbena matica Cleveland; ljubiteljska glasbena umetnost; slovenski izseljenci v ZDA
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1964-08-2601-2700_2733-2734