Preskoči na glavno vsebino
Oder Portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti
Enciklopedija

Deveti Miller: Odgovornost

TT, 28. 2. 1968

Dostop do članka je zaklenjen

Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.

  • Izpolnite vlogo za dostop

    Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.

    Izpolni vlogo
  • Dostop imam že odobren

    Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.

    Prijavi se
DEVETI MILLER: ODGOVORNOST TT 28.2. MILLER S SVOJO TRETJO ŽENO INGE: »Odgovornost je vrsta ljubezni.« Ameriški dramatik Arthur Miller, 52, je postal soliden. »Ne morem loviti mode,« je rekel, »saj nisem krojač«. Po štirih letih molka je nekdanji mož Marilyn Monroe postavil na oder svojo novo dramo, deveto po vrsti. Imenuje se »Cena« in je napisana po starih, preizkušenih dramaturških principih, v uveljavljeni ibsenovski maniri zadira v psiho in razčlenjuje krivdo. Gre za brata, ki se po šestnajstih letih sovraštva spet srečata sredi zaprašene oprave domače hiše. Hišo naj bi podrli in brata hočeta ropotijo prodati židovskemu prekupčevalcu. S prahom minulih let pa vzvrtinčita tudi svoj stari gnev. Brat Walther, zdaj znan kirurg, je zbežal od doma, ko je gospodarska kriza 1936 finančno uničila očeta. Brat Victor pa, zdaj policaj, se je študiju odrekel in preživljal očeta. »Hladilnik je bil prazen, mož je sedel tu z odprtimi usti,« motivira policaj svojo dobroto. In očita uspešnemu bratu: »Ti si imel odgovornost pa si jo zatajil.« Kirurg pa mučeniku odpre oči: stari da sploh ni bil bolan in sploh ni bankrotiral, marveč je spravil na stran 4000 dolarjev. Da bi zdaj poravnal spor, ponudi kirurg usmiljenemu bratu denar in boljšo službo, toda brat odkloni in odide brez pozdrava. V hiši ostane samo cenilni prekupčevalec. Millerjeva prva komična figura: navije star gramofon in se smeji in se smeji, dokler ga ne polijejo solze. Miller vidi v »Ceni« potomca »Smrti trgovskega potnika« iz leta 1949, svoje drame, ki je bila nagrajena s Pulitzerjevo nagrado. Obe imata skupno temo »odgovornost«. Pravi Miller: »Odgovornost je vrsta ljubezni. Samo odgovornost lahko svet obvaruje pred smrtnim udarcem, silo in nihilizmom.« S svojo ustvarjalnostjo na sploh pa Miller ni zadovoljen. Dosegel da je samo deset odstotkov tistega, kar je z odrom mogoče doseči. In če pogleda svoja dela, si mora reči: »Moj bog, kaj bi bilo mogoče iz tega napraviti!« Miller je od leta 1962, ko je umrla Marilyn Monroe, poročen, v tretjem zakonu z avstrijsko fotografko Inge Morath. Prebiva na svojem posestvu v državi Connecticut in potuje le, kadar ga kličejo pisateljske dolžnosti. Njegovi lasje so se zredčili in priprave za broadwaysko premiero »Cene« so ga izčrpale. Eden od igralcev je med vajami zbolel, deset dni pred premiero pa se je Miller sprl z režiserjem, ki je bratovsko vojno preveč realistično zrežiral. Miller sam je igralce potem spravil na »LIRIČNO RAVEN«. Ameriški kritiki glede »Cene« niso soglasni. Nekateri pravijo, da je »prvorazredni gledališki večer«, drugi pa ji dajejo nižje ocene. Toda cena »Cene« je vseeno visoka. Namesto običajnih 60 odstotkov je Miller za filmske pravice prejel 80 odstotkov, od izkupička v newyorških gledališčih pa namesto običajnih 10 kar 15 odstotkov. Pa tudi svet že komaj čaka na novega Millerja: že pred praizvedbo se je za »Ceno« zanimalo 40 tujih gledališč.
Oznaka arhivskega gradiva
1968-02-9801-9900_9941-9942
Javi napako na oder@slogi.si.