Dvakrat Mozart in opereta
B. Žganjer, Večer, 28. 2. 1968
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
Dvakrat Mozart
in opereta
Zagrebško umetnostno pismo
Zagreb, februarja. Od našega stalnega sodelavca. Opernih predstav, vsaj v klasičnem pomenu besede, ni in jih ne bo, dokler ne bodo obnovili stavbe osrednjega hrvaškega opernega gledališča. Zaradi obsežnih in temeljitih del so izvajalci zopet premaknili datum slavnostne otvoritve za nekaj mesecev. Da pa bi zamašili vrzel v opernem življenju, je operni ansambel pripravil v dvorani hrvaškega glasbenega zavoda brez zavese, kar na odru, dve izvedbi v enem večeru. Na sporedu sta bili Mozartovi operi Bastien in Bastienne ter Gledališki ravnatelj.
Dirigent in pevci se niso hoteli (že na predpremieri!) omejiti na izključno koncertno obliko. Ubrali so srednjo pot med izvajanjem v togi drži z notami v rokah in opernim prijemom. Pevci so nastopili v frakih, pevke v večernih toaletah, dogodke pa je povezoval napovedovalec. Izvedbo je z lahkoto dirigiral Nikša Bareza, kot pevci pa so nastopili Nada Siriščevič, Zvonimir Prelčec, Miljenko Grozdanič in še nekateri člani opere HNK. Za takšno obliko izvajanja je bila vsekakor primernejša druga opera, Gledališki ravnatelj. Pohvaliti moramo prizadevanje uprave, ki skuša po svojih močeh ohraniti nepretrgano operno življenje v glavnem hrvaškem mestu.
Na odru gledališča Komedija so uprizorili novo glasbeno predstavo, operetno komedijo Herveja »Mamzelle Nitouche«. Režiser Slavko Midžor, ki je besedilo nekoliko dramaturško predelal, se je lotil novih prijemov. Po zvočniku je pred pričetkom predstave duhovito vpeljal gledalce v za naš čas precej odmaknjene dogodke operete. Navzlic nastopu odlične pevke Nevenke Sobjeslavski-Petkovič, ki se je predstavila kot Denise, in odličnega Vladimirja Leiba (major) in Josipa Fišerja (v dvojni vlogi Floridora in Celestina) se nam morda zdi, da je izvedbi nekaj manjkalo. Morda zato, ker je v vlogi Champlatreuxa nastopil sicer odlični igralec Boris Pavlenič, ki žal ni pevec in mu ta vloga nikakor ne ustreza. Navzlic temu spodrsljaju bo opereta, ki jo je na premieri dirigiral Ferdo Pomykalo, zanesljivo doživela veliko število repriz. Verjetno računajo na reprize tudi v Komediji, ker so vlogo Denise v alternaciji zaupali Lukreciji Breškovič-Opalk. In če bi hoteli še skleniti vtise o predstavi, ne moremo mimo izdelane vloge glavne nune Ivone Grünbaum in mojstrske scene gosta Sava Simomčiča.
Med razstavami bi rad tukaj omenil nastop mladega slikarja, nadarjenega Rudolfa Brčiča, sodelavca mojstrske delavnice Krste Hegedušiča, ki v foveru kina Jadran razstavlja petnajst slik.
V študentskem centru je klub humoristov Petrica Kerempuh razstavil 63 karikatur 27 avtorjev.
Na koncu še beseda dve o najnovejši knjigi Pet stoletij hrvaške književnosti (skupna izdaja Hrvatske Matice in Zore), v kateri nam je Saša Veres s tremi odličnimi eseji in s pesmimi predstavil poezijo »manjših« hrvaških pesnikov: Djure Sudete, Vlada Vlaisavljeviča in Nikole Šopa.
Označba »manjših« lahko velja morda za Sudeto, ki je bolehen pisal melanholično poezijo, in delno tudi za Vlaisavljeviča (doma iz Jastrebarskega, obravnaval pa je motive iz vasi in predmestja), takšen epitet nikakor ne zasluži Nikola Šap, saj je s svojimi številnimi ciklusi dokazal, da je izdelal lasten, čeprav za spoznanje malce simboličen slog in se uvrstil v vrh sodobne hrvatske poezije.
Na matineji v koncertni dvorani Istra se je Rudolf Klepač, fagotist svetovnega slovesa, ki že vrsto let deluje v Salzburgu, predstavil kot dirigent simfoničnega orkestra RTZ. Klepač je že trinajst let profesor na Mozarteumu in si je za svoj dirigentski nastop izbral izključno Mozartova dela. Izvajali so simfonijo v G-molu KV 183, klavirski koncert v Es-duru KV 482 z mladim avstrijskim pianistom Petrom Langom kot solistom in simfonijo v B-duru KV 319. Dve koncertni ariji je zapel baritonist Vladimir Ruždjak. Občinstvo je Klepača lepo sprejelo tudi v novi vlogi.
B. Žganjer
Ta članek še ni bil pregledan.
- Področja
- Gledališče Opera
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1968-02-9801-9900_9942