Zakaj takšna ocena SLG Celje?
Večer, 23. 3. 1968
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
SLOVENSKI GLEDALIŠKI DELAVCI IN KRITIKI O SEVERJEVIH IZJAVAH ZAGREBŠKEMU TEDNIKU VUS:
Zakaj takšna ocena SLG Celje?
Večer 23.3.
VASJA PREDAN, GLEDALIŠKI KRITIK:
NEPREMIŠLJENA OBSODBA
Ko me je uredništvo Večera povabilo, da bi povedal svoje mnenje v intervjuju Staneta Severja v VUS, sem bil nekoliko v zadregi, saj vsebine tega intervjuja nisem poznal podrobno. Torej sem sestavek prebral in priznam presenečen obstal pred besedovanjem umetnika, čigar ustvarjalnost visoko spoštujem. A očitno je dvoje: kakor ima Stane Sever vso pravico in celo dolžnost govoriti o vseh zadevah, ki so v zvezi z gledališčem, tako je tudi na dlani, da njegova mnenja ne morejo nujno veljati za nezmotljiva. In drugič: če Stane Sever brez ustrezne dokumentacije izpostavlja naši vednosti svoje misli o tem, kdo da je najbolj prikladen za vodenje gledališča in najbrž asociira na nekatere tuje zglede (Vilar, Olivier, Brook, Hall), to še ne pomeni, da so vse druge rešitve abotne. Predvojne in tudi povojne domače izkušnje so poučen demanti Severjeve teze.
Bolj ko ta vprašanja vzbujajo upravičen nemir tista, ki zadevajo splošno slovensko gledališko situacijo, in v njih pravcata anatema slovenskega ljudskega gledališča v Celju. Dasiravno je o tem delu Severjevega intervjuja tako rekoč vse povedal že Lojze Smasek v sobotni številki Večera, naj dodam ali ponovim zgolj tole: ko bi Stane Sever vsaj malo poznal ustvarjalno in gmotno podobo SLG v Celju, bi celo kot popolnoma neprizadet obiskovalec ne smel izreči tako žaljivih besed o gledališkem korpusu, ki je med vsemi na Slovenskem najbolj marljiv in čestokrat tudi v umetniških dejanjih domišljen. Pa tudi ko bi, denimo, Stanetu Severju delo SLG zastram kakršnihkolih razlogov ne bilo pri srcu, bi kot izkušen odrski ustvarjalec moral vedeti, da reliefnosti umetniškega ustvarjanja ne sestavljajo zgolj vrtoglavi vršaci, marveč tudi manj vrtoglavi griči, ki bi brez njih podoba pokrajine bila skrajnje puščobna in neresnična.
In ne nazadnje: kolikor vem, je bil Stane Sever kot umetnik in človek vselej zagrizen sovražnik tistih uradniških posegov in sodb, ki so nekoč tako svojeglavo krojila usodo slovenskih gledališč in pri tem poznala zgolj en recept: ukinitev. Sever je z nepremišljeno obsodbo SLG v Celju objektivno postal zaveznik nekdanjih uradnikov in njihovih posegov. Logičen nasledek tega zavezništva je lahko samo ta: »več škode naredi (tako Severjevo mnenje), kot pa si mislimo, če je dovoljeno parafrazirati citat, ki ga je Sever namenil vlogi SLG.
Slednjič: vesel bi bil, ko bi Severjeva anatema SLG bila zgolj plod intervjujske nespretnosti.
ALEKSANDER VALIČ, PREDSEDNIK ZDRUŽENJA DRAMSKIH UMETNIKOV SLOVENIJE:
IZJAVA NAS JE ZELO PRIZADELA
»Izjava Staneta Severja v zvezi s celjskim gledališčem nas je zelo prizadela,« je povedal predsednik združenja dramskih umetnikov Slovenije in znani igralec Aleksander Valič. »To je nerazsodna, čudna izjava, ki nas zelo boli. Čudimo se, da je bilo kaj takega sploh mogoče objaviti. Sicer pa za zdaj ne morem dati nobene izjave v zvezi s tem v imenu združenja. To stvar moramo najprej sami razčistiti, kajti medtem, smo slišali, da je dal Stane Sever določene popravke. Čakamo tudi sporočila iz celjskega gledališča. Vsekakor pa bomo na to reagirali, ko bo vso gradivo zbrano, in sicer ostro in odločno.«
STANE SEVER, GLEDALIŠKI IGRALEC:
NOBENIH POJASNIL
Gledališkega igralca Staneta Severja smo prosili, naj bi komentiral oziroma pojasnil del svoje izjave v intervjuju za VUS, kjer ostro napada celjsko gledališče. S. Sever je dejal, da »časnikarji obrnete vse narobe, zato ne želim dati nobenih izjav. Povem lahko le, da moj odgovor v VUS ni točno zapisan, zato sem zahteval popravek, obenem pa sem poslal pojasnilo tudi celjskemu gledališču.«
(Severjev popravek smo ponatisnili v četrtkovi številki našega lista na 8. strani; op. ur.)
MILOŠ MIKELN, DIREKTOR MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANSKEGA:
TRENUTNI NAVDIHI
Severjeve izjave so me najprej neprijetno presenetile. Ko sem pa videl kontradikcije v njegovih mislih o vodenju in samoupravljanju gledališč, o delitvi dohodka in njegovo neobveščenost o vzrokih zaprtosti ansamblov in brezposelnosti mladih igralcev, se mi je razjasnilo, da Sever nekaterih izjav ni premislil. Kakor ne more nihče oporekati njegovemu zavzemanju za kvaliteto, veri v mlade sile, njegovemu odporu do povprečnosti, ki vlada v gledališčih in je nikakor ne znamo izgnati, pa nekaterih drugih Severjevih izjav ni mogoče oceniti drugače kot za trenutne navdihe, nepremišljene in neosnovane.
V samoupravnih organih gledališč izgubljamo ogromno časa, ko moramo resno premlevati take trenutne navdihe uglednih ali neuglednih umetnikov in s potrpežljivim dokazovanjem vleči avtorje takih trenutnih navdihov za noge iz oblakov nazaj na trdna in trda tla.
Najmanj premišljeno pa je Sever vpletel v svoje izjave kvalitetno oceno celjskega gledališča. Dobro sem poznal bivše kranjsko gledališče in dobro poznam sedanje celjsko. Ker sem v kranjskem teatru nekaj časa tudi delal, moram nerad, pa vendarle priznati, da je danes celjsko gledališče po kvaliteti mnogo višje, kot je bilo kranjsko, ko so ga ukinili. Še na nekaj je treba opozoriti: ko Sever dvomi o upravičenosti obstoja celjskega gledališča in pravi, da je boljše v teh teatrih gostovati z dobro ekipo kot pa uspavati ljudi s slabim delom, hkrati toži, da mnogo nadarjenih mladih igralcev ne najde dela in zaposlitve. Seveda: če bomo imeli teatrov toliko kot pred vojno, hkrati pa močno gledališko akademijo, bo brezposelnih igralcev zmeraj več. Tudi te svoje kontradikcije Sever ne opazi.
Toliko poznam gledališče in gledališčnike, da Severjevih trenutnih navdihov nimam za zlonamerne in sem prepričan, da mu jih ne smemo šteti v zlo, saj je v isti sapi povedal mnogo trdnih resnic. Čeprav je, seveda, mnogo bolj boleče, kadar na tak način povečuje zmedo in težave v slovenskih gledališčih prav tak prominenten umetnik, ki je, kot VUS pravilno poudarja, zares »prvi človek slovenskega gledališča.«
LOJZE FILIPIČ, DRAMATURG MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANSKEGA:
NISEM MOGEL VERJETI
Ko sem prebral mnenje Staneta Severja v VUS, nisem mogel verjeti, da lahko slovenski igralec takega formata predlaga, naj bi se odpravilo eno od redkih slovenskih gledališč, in to v mestu, ki je zgodovinsko zelo pomembno gledališko središče in ki je skoraj stoletje pripravljalo teren za gledališče. Človek bi pričakoval, da bo tako velik igralec, kot je Stane Sever, s svojim ugledom in avtoriteto z vso resnobo vplival na ljudi, ki režejo kruh celjskemu teatru, da naj razmere hitro in učinkovito izboljšajo, ne pa, da predlaga, naj bi s telesa slovenske kulture odrezali tako bistven in pomemben sestavni del, kot je SLG Celje. Silovito me je tudi presenetilo, da tak umetnik pavšalno in brez argumentov sodi o kvaliteti in nekvaliteti. Najhuje se mi zdi, da je Stane Sever nasedel zablodi, kako je mogoče delo poklicnega gledališča nadomestiti z gostovanji. Primeri Kranja, Ptuja, Kopra in Postojne izpričujejo, da so ta mesta z izgubo gledališča ne le izgubila svoja jedrska kulturna žarišča, marveč da je obljubljenih gostovanj sorazmerno malo, da se denar za gostovanja troši v druge namene in da so gostovanja praktično le za najožji krog privilegiranih ljudi. Široka publika in z njo mladi ljudje so odrezani, brez njih pa se prava gledališka publika ne oblikuje.
Trdno sem prepričan, da bi uresničitev Severjevega predloga pomenila hudo, že kar tragično škodo za slovensko kulturo, in prepričan sem tudi, da je Stane Sever medtem svojo zmoto spoznal in da bo imel toliko moči, da bo slovenski in jugoslovanski javnosti to povedal. In še: da bo s svojo avtoriteto velikega igralca celjskemu gledališču pomagal, ne pa ga rušil.
JANEZ ERŽEN, GLEDALIŠKI IGRALEC (NEKDAJ JE BIL ČLAN TAKO KRANJSKEGA KOT TUDI CELJSKEGA GLEDALIŠČA):
DRUGAČE NE MOREM RAZUMETI.
Severjevo izjavo sem razumel tako, da je bilo kranjsko gledališče ukinjeno zaradi zahtev selekcije, celjskega smo pa pustili v slabih razmerah. Drugače ne morem razumeti... moram reči, da so tako v Kranju kot tudi zdaj v Celju pri predstavah sodelovali amaterski igralci in ne vem, zakaj bi bilo to slabo. V zadnjem času sem videl nekaj celjskih predstav in moram reči, da so se mi zdele zelo dobre. Prav gotovo ne gre za »uspavanje gledalcev z nizko kvaliteto«, kot pravi Sever. Prav gotovo je res, da bi bilo gledališče kvalitetno boljše, če bi imelo samo profesionalne igralce, vendar ne gre pozabiti, da ima Celje že od nekdaj svoj ideal, če smem tako reči, da bi imelo kadrovsko sicer majhno gledališče, vendar dovolj veliko, da lahko odigra kulturno vlogo na svojem področju. Še enkrat poudarjam, da ne vidim »celjskega problema« v kvalitetni ravni, temveč menim, da gre predvsem za materialno plat gledališča in za to, kako družba reže kruh temu gledališču. Za kvaliteto se ne bi bal... Navsezadnje se ob prebiranju Severjeve izjave ne morem ubraniti vtisa, da je nejasna, morda zaradi v naglici narejenih stavkov. Še enkrat: drugače ne morem razumeti in si ne znam pojasniti...
Ta članek še ni bil pregledan.
- Področja
- Gledališče Refleksija in publicistika
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1968-03-10001-10100_10117-10119