Kdo ima prav?
D. Mohorič, Mladina, 22. 8. 1964
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
PISMA m
KDO
IMA
PRAV?
O letošnjem festivalu jugoslovanskih dramskih amaterskih skupin na Hvaru smo v naših dnevnikih in tednikih lahko prebrali le nekaj skromnih informacij in to predvsem o tem, da je prvo mesto na festivalu in zlato medaljo dobilo jeseniško amatersko gledališče Tone Čufar in sicer za predstavo Lorcine drame Dom Bernarde Albe. Ta uspeh Jeseničanov, ki so tudi na letošnji reviji dramskih skupin Slovenije zasedli najboljše mesto, je tako za njih kot za ves slovenski gledališki amaterizem nedvomno lepo priznanje. Ne vem pa, kaj naj si mislim ob kritiki hvarskega festivala, ki jo je objavil tednik Mladost v zadnji številki (to je tudi edina obsežnejša kritika, ki sem jo zasledil).
V tej kritiki namreč avtor Bogdan Tirnanič podrobneje in zelo pohvalno piše o treh predstavah treh skupin (Študentsko eksperimentalno gledališče iz Zagreba, skupina zagrebških pantomimičarjev in DADOV iz Beograda) kjer nastopajo predvsem mladi igralci in režiserji. Omenja svežino, neposrednost, igralski šarm, nestereotipno sceno mladih umetnikov, ki so po njegovem pokazali več kot ostale skupine. Takole pravi med drugim:
»Ostale predstave so bile razen nekaterih posameznih uspehov le tradicionalna imitacija profesionalnega gledališča. Žirija pa je bila naklonjena prav tej struji in vse tri nagrade podelila predstavam tega kova. Čudni kriteriji žirije se najbolj odražajo pri podelitvi nagrade za Dom Bernarde Albe...« V nadaljevanju piše avtor o napakah režije, kjer da je režiser poudarjal samo zunanje elemente itd. kar pa ni več bistveno.
Razumem, da so lahko stališča kritikov različna in da je nekomu bolj všeč eno, drugemu drugo. Vendar pa se mi zdi, da le ni vse čisto v redu, če ob nagradah ob raznih festivalih pride do popolnoma nasprotnih stališč. Eden zagovarja in hvali sodobne prijeme, svežino, šarm nečesa novega, nekonvencionalnega, drugi pa hvali in nagrajuje tradicionalnost, obrtno solidnost. Večkrat smo že bili priča podobnim dogodkom (med drugim tudi na letošnjem puljskem festivalu). Kdo ima prav? O hvarskem festivalu sam ne morem soditi, zato bi zelo rad slišal še kako drugo mnenje o kvaliteti in nekvaliteti posameznih predstav, o tem, kaj pravzaprav nagrajujejo žirije. Da potem ne bi več dvomil v uspeh ali neuspeh jeseniškega gledališča.
D. MOHORIČ
- Producenti
- Gledališče Toneta Čufarja
- Opomba
- Festival jugoslovanskih dramskih amaterjev, Hvar
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1964-08-2601-2700_2757