Četrti ciklus abonmajskih predstav v mariborskem kinu
Srečko Golob, Večer, 1. 4. 1968
Dostop do članka je zaklenjen
Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.
-
Izpolni vlogo
Izpolnite vlogo za dostop
Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.
-
Prijavi se
Dostop imam že odobren
Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.
ČETRTI CIKLUS ABONMAJSKIH PREDSTAV V MARIBORSKEM KINU
V aprilu bomo imel v Mariboru priložnost gledati že četrti ciklus abonmajskih predstav v kinu Partizan. Ti abonmaji, ki so se spočetka le počasi uveljavljali, imajo vedno več članov, tako da bodo verjetno kmalu postali institucija, brez katere ne bomo več mogli, in predstavljajo torej že primeren začetek dela bodočega filmskega gledališča, ki ga bodo začeli graditi že letos. Kot novost bodo v aprilu uvedli tudi predvajanje takšnih filmov, ki sicer zelo verjetno prav zato, ker ni filmskega gledališča ne bodo prišli na redni spored. V Jugoslaviji imamo zdaj letno že okrog 280 novih filmov, zmogljivosti mariborskih kino dvoran pa gredo le nekaj čez 150 do 160 filmov letno.
1. aprila bo na sporedu angleški barvni kinemaskopski film Zlomljena krila (The Blue Max) režiserja Johna Guillermina.
To je zanimiv spektakularen film o letalskih bojih v zadnjem letu prve svetovne vojne, ki enako upošteva družbeno osnovo kot psihološke zasnove glavnega spopada. Mlad, silno ambiciozen nemški letalski častnik hoče za vsako ceno dobiti najvišje letalsko odlikovanje in prihaja pri tem v spopade ne le s sovražnikom, temveč tudi s svojimi tovariši. Predvsem mu je ovira eden, ki je že blizu temu najvišjemu odlikovanju, in mladi ambicioznež ne odneha, dokler svojemu tekmecu ne prevzame ljubice in ga ne požene v smrt. Ko si hoče prilastiti celo zasluge ubitega, bi moral pred vojno sodišče, toda poveljstvo tako popularnega heroja ne more degradirati, zato inscenirajo raje »junaško smrt«. V filmu nastopa vrsta odličnih igralcev, ki pomagajo režiserju uresničiti poleg spektakularnega dela, v katerem smo priča širokopotezno in odlično pripravljenim zračnim in kopenskim borbam (letala so izdelana zvesto po originalih!), tudi drugi, psihološki in sociološki del filmske zgodbe. To so George Peppard v vlogi mladega ambiciozneža, Jeremy Kemp kot njegov tekmec, James Mason, kot član glavnega štaba, Ursula Andress kot njegova žena in ljubimka obeh mladih letalcev in Carl Schell kot legendarni letalski junak von Richthofen.
8. aprila bodo abonenti lahko videli znani film Luchina Viscontija Sanjave zvezde velikega voza (Vaghe stelle dell' orsa), ki ga zelo verjetno v rednem programu ne bo in zato nanj še posebej opozarjamo, saj je to film, ki ni zbudil le pozornosti svetovne javnosti (pa tudi mnogo protestov zaradi občutljive snovi, ki jo obravnava!) in poleg tega dobil leta 1965 na festivalu v Benetkah zlatega leva. Film pripoveduje o odnosih med mlado Sandro, hčerjo iz stare italijanske patricijske družine, ki se vrne po poroki z mladim Američanom Andrewom v domači dvorec v Volterro. Tu se sreča z bratom Giannijem, s katerim jo veže več kot samo sestrska ljubezen, ker vodi poleg zunanjih dogodkov v zvezi s smrtjo njenega očeta, pri kateri naj bi bila sokriva njena mati, do razvoja dramatičnih dogodkov, ki razkrivajo čudne razmere v degenerirani plemiški družini sredi nezainteresirane družbe. Visconti je velik umetnik (znani so njegovi filmi Bele noči, Gepard), ki zna oblikovati svoje misli, od igralcev pa je izbral Claudio Cardinale, Jeana Sorela in Michaela Craiga.
15. aprila je na sporedu prav tako zelo zanimiv film mladega češkega režiserja Ivana Passerja, ki je s tem svojim filmom zbudil pozornost po vsem svetu. Passer je mojstrsko združil sodoben filmski izraz s tradicionalnim češkim humorjem Haškovega dobrega vojaka Svejka in pronicljivim analitičnim darom opazovanja. Kar vidimo, se dogodi v enem dnevu, med obiskom mladega in uspešnega glasbenika, ki pride s svojo ljubico na deželo obiskat svojega prijatelja in nekoč obetajočega violinista, kjer se je ta poročil in v podeželskem dolgočasju utrudil. Tej druščini se priključi še postaran dirigent mestne godbe in med njimi se razčiščujejo ne le odnosi, temveč tudi pogledi na svet, na glasbo in življenje. Toda Passer se spretno izogiba psihologiziranju: kot neprizadet opazovalec, poln humorja, beleži besede, poglede, kretnje, reakcije in dogodke, se v sebi prizanesljivo, vendar dosledno posmiha svojim junakom, tako da moramo med smehom spoznavati tudi vso tragičnost položaja in junakov. Tudi tega filma ne bomo videli v rednem programu.
22. aprila bo na sporedu nenavaden francosko-švedski film Baltazar (Au hasard, Balthasar) režiserja Roberta Bressona. To ni le zanimiva in smešno-tragična življenjska zgodba nekega osla, temveč je to življenje odsev odnosov ljudi, s katerimi prihaja osel v stik. Bresson se vendarle ni zadovoljil samo s tem, da uporabi osla za »rdečo nit« v svoji pripovedi, temveč je spretno uporabil vse znane predstave gledalcev v kinu za projiciranje svojih misli o čustvenem in miselnem življenju ljudi tedaj, ko mislijo, da jih nihče ne vidi«. In tako razen enega dekleta, čigar ljubezenske dogodivščine tako ali drugače vplivajo na ubogega osla, vsi ostali ljudje prihajajo v oslovo življenje le kot »gostje«. Tu je Bresson našel mnogo starih filmskih elementov, ki jih je zelo smiselno vgradil v svojo filmsko konstrukcijo in jim dodal še vrsto novih, tako da imamo pred seboj resnično zanimiv film, ki je zabaven pa tudi dovolj resničen, da človeka pretrese. Igrajo Marie Wiazemsky, Francois Lafarge, Philippe Asselin, Nathalie Joyaut in mnogi drugi.
Srečko Golob
- Področja
- Film in TV Refleksija in publicistika
- Oznaka arhivskega gradiva
- 1968-04-10101-10200_10215