Preskoči na glavno vsebino
Oder Portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti
Enciklopedija

Protesti in cvetje

Stanka Godnič, Delo, 5. 4. 1968

Dostop do članka je zaklenjen

Nekatere vsebine so zaradi zaščite avtorskih pravic dostopne samo uporabnikom z odobrenim dostopom.

  • Izpolnite vlogo za dostop

    Ogled gradiva bo omogočen za 30 dni.

    Izpolni vlogo
  • Dostop imam že odobren

    Prijavite se z geslom, ki ste si ga izbrali.

    Prijavi se
XIV. festival v Oberhausnu Protesti in cvetje Razvneta polemika je preglasila filme OD NAŠE POROČEVALKE Primer filma »Posebne vrednosti« so mladi nemški filmarji razpihnili v škandal. Polemika okrog filma je mogoče res hotela načeti osnovna vprašanja umetniške ustvarjalne svobode. Film sam pa je bil za diskusijo na tako visoki ravni veliko preveč cenen in odvraten (povejmo: glavno in edino vlogo v filmu ima penis) v izbiri sredstev. Ni čudno, da se je izmenjava mnenj spremenila v hrupnost, prenapetost in izzivalnost. Zaradi zavrnitve filma z uradnega programa je 18 nemških režiserjev umaknilo svoja dela s festivala. Zahodnonemški program je bil tako skrčen za dve tretjini. Normalno predvajanje oziroma sprejem preostalih filmov pa je bil onemogočen s hrupno, resnično nekulturno reakcijo gledalcev, ki so nalašč motili predstavo z žvižganjem, ploskanjem in celo prepevanjem. V dvorani je bilo glasno kot na nogometnem igrišču. Po pravici povedano, pa je bil program sam zelo reven. Užaljeni režiserji so razglasili, da bodo svoje filme predvajali v enem od oberhausenskih kinematografov v sredo ob enajstih zvečer. Predstave ni bilo, kajti lastnik mestnih kinematografov je izjavil, da ne bo predvajal filmov, ki žalijo gledalce v dostojanstvu. Tudi drugi poskus, da bi bila predstava filmov včeraj dopoldne, je propadel. Za enkrat za supermoderne in provokativne nemške filmske proizvode, kot kaže, ni nikjer prostora. Če preostale nepoznane filme sodimo po spornem filmu »Posebne vrednosti« in po tem, kar je ostalo v programu, zaradi tega ni posebne kulturne škode. Predsinočnjim, ko smo zapustili konferenčno dvorano, smo jo zapustili naravnost opustošeno. Spominjala je na smetišče. Naslednje jutro je sprejela zgodnje goste z bleščečo čistostjo. In ne samo to; namesto zmečkanega papirja, cigaretnih ogorkov so nas na belo pogrnjenih mizah sprejeli šopki pomladnega cvetja. To je bil kar najbolj eleganten odgovor festivala na neljubi nered. Festival se bo nadaljeval. V ospredju pozornosti so češkoslovaški in ameriški filmi. Sredo festivala praktično ni bilo. Skrajna povprečnost nemških, sovjetskih, bolgarskih in romunskih filmov, ki smo jih vendarle gledali, ni mogla preglasiti protestnega vrveža. Sovjetska zveza je poslala v Oberhausen mojstrsko ponesrečen izbor. V Oberhausen prihajamo kot gostje iz tujine. Ne poznamo dovolj tukajšnjih kulturnih in političnih trenj, da bi smeli biti razsodniki. Res je, da smo tudi mi na svoji koži občutili včasih monopolistično subjektivnost oberhausenskih programskih selektorjev. A vendar iz lastnih izkušenj vemo, da je bilo oberhausensko platno vedno pogumno odprto za novo, aktualno in poskušajoče. Zato je festival tudi zaslovel. Vemo tudi, da zahodnonemški film že vrsto let igra na festivalu stransko vlogo jezenega mladeniča. Še nikoli pa ni protestiral tako kot bi edino moral: zahodnonemški kratki film še ni spregovoril v svojo obrambo z vrhunsko kvaliteto. STANKA GODNIČ

Ta članek še ni bil pregledan.

Oznaka arhivskega gradiva
1968-04-10101-10200_10246
Javi napako na oder@slogi.si.